Pred kratkim nas je Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) prijetno presenetil z osveženo napovedjo rasti BDP Slovenije v letošnjem letu. Marčno napoved pri 0,5 odstotkih so popravili na kar 2 odstotka!
V Umarju opažajo, da se izboljšuje tuje povpraševanje, povečana pa je tudi investicijska aktivnost. Pronicljivi profesor Damijan Pavlič je sicer izrazil dvom o vzdržnosti sedanje gospodarske rasti, saj pričakuje ohladitev tujega povpraševanja, drugo gonilo rasti – bruto investicije v zgradbe in objekte, za katerimi so predvsem občinski projekti – pa so bolj kot ne enkratni dejavnik. Glede na pešanje v največjih slovenskih trgovskih partnericah (na primer v Nemčiji, Italiji, Franciji) bo neto izvoz verjetno res nekoliko šibkejši, kakšna bo nadaljnja investicijska politika občin, pa vedo le bodoči novi župani.
A o gospodarski rasti se ne sprašujemo le v Sloveniji
Dvome o vzdržnosti posameznih svetlih trenutkov imajo marsikje v razvitem svetu. Svoje razumevanje šibkosti okrevanja razvitih ekonomij so v ženevskem poročilu Mednarodnega centra za monetarne in bančne študije (ICMB) podali štirje avtorji, od katerih je širši javnosti morda še najbolj znan profesor Reinhart. V njem so opozorili, da smo v letih 2008 in 2009 doživeli največjo finančno krizo od velike depresije iz tridesetih let prejšnjega stoletja. Le-ta je povzročila permanentno zmanjšanje obsega potencialnega produkta razvitih držav, katerega rast se prav tako zmanjšuje. Avtorji so pokazali, da globalno gospodarstvo razdolževanja v bistvu sploh še ni začelo, celo več, delež dolga v svetovnem BDP dosega pet let po krizi nove in nove rekorde. Čeprav so nekateri segmenti gospodarstva znižali raven zadolženosti (na primer ameriška gospodinjstva in podjetja), je drugim uspelo več kot nadomestiti znižanje prvih (na primer državne institucije, trgi v razvoju).
Skrb zaradi zadolževanja
Skrb vzbujajoča naj bi bila predvsem dinamika zadolževanja trgov v razvoju, kjer bi se po oceni avtorjev lahko zgodila naslednja finančna kriza. Pa zdravilo? V obdobju majhne gospodarske rasti in nizke inflacije je boj proti visoki zadolženosti precej zahteven, saj prva otežuje razdolževanje, druga pa hromi gospodarsko rast. Denarna politika in z njo obrestne mere bodo zelo verjetno ostale spodbudne še dolgo, fiskalna politika naj bi dolgoročno sledila konsolidaciji javnih financ, pri čemer pa naj kratkoročno ne bi ovirala gospodarske rasti, politiki pa naj se resno lotijo strukturnih reform. Več kot zahtevno ukrepanje, zato se je treba v prihodnje spomniti dobre stare preventive.
