Dogovor o fiskalnem paktu naj bi okrepil verodostojnost evra

Pahor: "Slovenija potrebuje članstvo v fiskalni uniji"

Slovenski premier, ki opravlja tekoče posle, Borut Pahor, pa je poudaril, da Slovenija potrebuje članstvo v fiskalni uniji, zato je izjemno pomemben minimalni nacionalni konsenz za to, da bo dosegla ta cilj.

Premier je sicer svoj vtis s pogajanj v Bruslju strnil v tri ugotovitve: "Brez evra ni EU. Evro potrebuje fiskalno unijo in Slovenija potrebuje članstvo v tej fiskalni uniji, če hoče napredovati."

Zato bo Pahor v prihodnjem tednu sklical predsednike vseh parlamentarnih strank, ki so bile izvoljene na predčasnih volitvah v državni zbor, da bi se skupaj pogovorili o tem, kako se pripraviti na izzive, ki nas čakajo v prihodnjem letu. To bo po njegovem mnenju zagotovo prelomno tako za evro kot za EU.

Paktu se ne bo pridružila le Velika Britanija

Fiskalni pakt, ki pomeni velik korak k oblikovanju fiskalne in gospodarske unije v območju evra, naj bi tako dobil zelo široko podporo v EU, ločena bo ostala le Velika Britanija, ki je bila s svojimi zahtevami glede posebne obravnave, ko gre za določene dele finančne regulative unije, glavni razlog za to, da uniji ni uspelo novih pravil vnesti v spremenjeno pogodbo EU.

David Cameron je povedal, da je Velika Britanija vložila veto na predlagane ukrepe. Za to se je odločil po tem, ko jim ni uspelo doseči dogovora, da bi se Veliko Britanijo izključilo iz dogovora o davku na finančne transakcije. Po njegovem mnenju bi predlagani davekmočno prizadel državo, predvsem pa glavno mesto London.

Po besedah neimenovanega vira želi sicer deveterica članic EU, ki evra še niso prevzele, jasna zagotovila, da bodo strožja pravila veljala le za članice evrske skupine, medtem ko naj bi za ostale veljala drugačna orodja t.i. konvergence k območju skupne valute.

Novo fiskalno pravilo

Kot piše v najnovejšem osnutku izjave vrha območja evra, bo novo fiskalno pravilo vsebovalo pet ključnih gradnikov. Proračuni članic evrskega območja naj bi bili po novem "uravnoteženi ali v presežku".

Načelo uravnoteženega proračuna pomeni, da strukturni primanjkljaj (to je primanjkljaj, ki ne upošteva učinkov gospodarskega cikla - torej močne konjunkture ali recesije) na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Fiskalno pravilo naj bi članice v pravne sisteme vnesle skozi ustave ali na enakovredni ravni, vsebovalo pa naj bi tudi samodejni mehanizem odprave presežnega primanjkljaja, ki naj bi ga opredelila vsaka članica posebej na podlagi priporočil Evropske komisije.

Voditelji ob tem "priznavajo pristojnost" Sodišča EU za preverjanje prenosa tega pravila v nacionalne pravne rede.

Fiskalno pravilo predvideva tudi, da bodo države, ki so v uradnem postopku zaradi presežnega primanjkljaja, komisiji in Svetu, ki združuje članice EU, v potrditev predložile poseben program s podrobno navedenimi ukrepi in reformami za učinkovito in trajno odpravo čezmernih primanjkljajev.

Fiskalno pravilo predvideva še večjo preglednost nacionalnih načrtov izdaj državnih dolžniških papirjev, o katerih bodo morale članice predhodno poročati.

Fiskalni pakt naj bi poleg tega še dodatno zaostril nedavno sprejeta nova strožja pravila glede postopkov v primeru presežnega primanjkljaja.

Ko bo članica presegla primanjkljaj v višini treh odstotkov BDP, naj bi takoj sledile posledice, razen če temu ne bo nasprotovala večina članic območja evra. Enak mehanizem odločanja naj bi veljal tudi za ukrepe in sankcije, ki jih bo predlagala Evropska komisija.

Osnutek izjave vrha območja evra vsebuje še zavezo po hitri obravnavi najnovejših predlogov Evropske komisije s konca novembra.

Evropska komisija bi lahko v skladu s predlogi od problematičnih držav zahtevala nov osnutek proračuna in podala mnenja, ki bi jih po potrebi predstavila v nacionalnem parlamentu, ter zahtevala bolj redno poročanje in dodatne informacije. Ob resnih primerih nespoštovanja pravil bi lahko terjala tudi spremembe proračunskih predlogov.

Zelo pomemben je predlog, da bi imela Evropska komisija pravico predlagati Svetu, naj določeni članici priporoči, da zaprosi za finančno pomoč.

Območje evra naj bi si prizadevalo tudi za nadaljnjo krepitev fiskalne integracije. Poročilo o tem bo za marčni vrh EU pripravil predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy v navezi s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom in šefom evroskupine Jeanom-Claudom Junckerjem.

Iz tega dela besedila so voditelji v najnovejšem osnutku izločili omembo možnosti proučitve skupnega zadolževanja in še večjih pristojnosti Evropske komisije pri nadzoru nad nacionalnimi proračuni, ki bi Bruslju omogočili celo predčasno odobravanje proračunskih predlogov.

Dogovorili so se o ukrepih za rešitev dolžniške krize

Voditelji so se po Van Rompuyevih besedah dogovorili že tudi o nekaterih vidikih kratkoročnega ukrepanja za rešitev dolžniške krize. Tako naj bi evropske države zagotovile do 200 milijard evrov sredstev za Mednarodni denarni sklad (IMF), da bo ta bolje opremljen za spopadanje s krizo, hitro naj bi končale postopek krepitve finančne moči začasnega sklada za zaščito evra (EFSF), stalni mehanizem za stabilnost evra (ESM) pa naj bi začel delovati že julija prihodnje leto in ne šele 2013.

Dogovora glede dolgoročne možnosti postopne uvedbe skupnih evrskih obveznic ni bilo, odprta pa ostajajo še vprašanja glede ESM.

Sarkozy je medtem izdal, da naj bi z EFSF in ESM upravljala ECB, kar naj bi po prepričanju francoskega predsednika mehanizmoma podelilo dodatno verodostojnost.

Če bo današnji dogovor in zadovoljstvo Draghija z njim ECB spodbudilo k večji vlogi pri reševanju dolžniške krize, pa je težko reči. Po četrtkovi seji sveta ECB je bil Italijan do tega še zelo odklonilen.

Dogovor o evru na trgih doživel zmerno pozitiven sprejem

Nočni dogovor vsaj 23 držav EU o fiskalnem paktu za okrepitev proračunske discipline v območju evra je na finančnih trgih dobil zmerno podporo. Delnice so trgovalni dan začele v negativnem območju, nato pa se je trend obrnil. Najpomembnejši indeksi so nekaj po 13. uri dober odstotek v plusu.

"Voditelji držav z evrom so s političnega vidika dejansko nekaj dosegli," je za nemško tiskovno agencijo dpa rezultat pogovorov komentiral prvi ekonomist nemške Commerzbank Jörg Krämer. "Z vidika vlagateljev pa ostajajo odprta še številna pomembna vprašanja." Zanima jih na primer, ali bodo avtomatične sankcije proti kršiteljicam dejansko delovale.

Tudi po ocenah ameriške tiskovne agencije AP so vlagatelji še nekoliko zadržani. V preteklosti so namreč številni evropski dogovori, ki so obljubljali veliko, kasneje zvodeneli in je navdušenje po njihovem sprejemu zamenjala skepsa.

"Uresničil se je največji strah trgov, saj je vrh EU še eno srečanje, ki ga spremljajo številne fanfare, a ne zagotavlja rezultatov," je za francosko tiskovno agencijo AFP ocenil ekonomist londonske finančne skupine VTB Capital Neil MacKinnon. "Prva reakcija je zagotovo negativna za evropske obvezniške trge in borze," je menil in izrazil prepričanje, da bodo vlagatelji še naprej zmanjševali svojo izpostavljenost do držav z evrom.

Številni namreč menijo, da lahko le aktivnejša vloga Evropske centralne banke (ECB) zajezi širjenje dolžniške krize. Takšno možnost je v četrtek odločno zavrnil predsednik ECB Mario Draghi. Ta je po seji sveta banke, ki je znižal ključno obrestno mero za območje z evrom, znova poudaril, da trenutni program odkupovanja državnih obveznic ranljivih članic evrskega območja ni večen in ni neomejen.

Večkrat je tudi zatrdil, da ECB mora spoštovati mandat, ki ji ga narekuje temeljna pogodba EU in da z nobenim pravnim trikom ne želi obiti besedila in duha pogodbe, ki ji preprečuje financiranje držav z monetizacijo dolga ali drugače povedano s tiskanjem novega denarja.

Analitik Berenberg Bank Holger Schmieding je izpostavil, da dokler ECB vztraja pri obrambi svojega mandata, ostaja tveganje, da območje z evrom znova zdrsne v poglabljajoči se krizo. "Upamo, da se glede tega motimo. A preden lahko začnemo bolj optimistično gledati v prihodnost, potrebujemo močnejšo reakcijo ECB," je dejal.