Vse ostrejša konkurenca v farmacevtski panogi, vsesplošni varčevalni ukrepi držav in večje število pretekov patentnih zaščit so razlogi, da v zadnjem obdobju narašča število taktičnih dogovorov med farmacevti originatorji in proizvajalci generičnih zdravil.
Leta 2004 denimo ni bilo niti enega takega primera, leta 2009 19, lani pa skupno že 31. Generične farmacevtske družbe poskušajo po pravni poti s sodnimi tožbami izpodbijati veljavnost nekaterih patentnih zaščit, na kar originatorji pogosto odgovorijo s ponudbo za plačilo denarnega nadomestila.
Namen je prepričati generičnega proizvajalca, da opusti postopek presoje veljavnosti patentne zaščite in tako za določeno obdobje preloži prihod generične različice zdravila. S tem si obe vpleteni strani prihranita precejšnje sodne stroške in dragoceni čas, ob tem pa za dogovorjeno obdobje preprečita generični različici zdravila prodor na trg.
Praksa »pay-for-delay«
Omenjena praksa, za katero se pogosto uporablja kar angleški izraz »pay-for-delay-deals« ali »reverse payment settlements«, tako eni kot drugi skupini podjetij prinaša več koristi, oškodovani pa so končni potrošniki in državne zdravstvene blagajne oziroma davkoplačevalci. Medsebojne poravnave originatorjem prinesejo nekaj nadaljnjih let gotovega monopolnega položaja in velikih dobičkov, generikom pa dodatna likvidna sredstva.
Končni potrošniki oziroma bolniki pa zaradi takih dogovorov plačujejo višje cene. Glavna prednost generičnih zdravil je namreč cenovna konkurenčnost. Cene generičnih zdravil so v povprečju 20 do 30 odstotkov, v nekaterih primerih pa tudi več kot polovico nižje od cen enakih originalnih zdravil. Po ocenah ameriške zvezne komisije za trgovino (FTC) iz leta 2010 naj bi taki dogovori potrošnike na leto oškodovali za okoli 3,5 milijarde dolarjev.
Regulatorni organi vse ostrejši
Tako ameriški kot evropski regulatorni organi so enotni pri tem, da taki dogovori zahtevajo vsaj strog nadzor. Evropska komisija, ki bedi nad ohranjanjem pogojev konkurenčnosti v gospodarstvu, je tako lani od številnih družb že drugič zahtevala podrobnejše podatke o teh povezovanjih. Potrkala je denimo pri francoskem Sanofiju, nemškem Bayerju in britanskima AstraZeneci ter GlaxoSmithKlinu. Izkazalo se je, da je v nasprotju s splošnim trendom na trgih EU število takih poslov v primerjavi z letom 2009 celo nekoliko upadlo.
FTC zelo dejavna proti dogovorom
Še nekoliko ostrejša v boju zoper take poravnave med farmacevtskimi podjetji je ameriška FTC. Potem ko v ameriškem kongresu ni bilo uspeha s predlogom nove zakonodaje o prepovedi teh dogovorov in ker se tudi posredovanje pri pritožnih sodiščih navadno ne konča po njihovih željah, FTC zdaj išče nove poti, kako izkoreniniti ta pojav. Vendar tudi industrija ne čaka križem rok, podjetja so na ostrejše nadzore odgovorila z inovativnejšimi pristopi in denarne kompenzacije že zamenjujejo bolj sofisticirani dogovori.
