Leto 2016 je bilo pretresljivo, kaj gre torej pričakovati v letošnjem? Trgi bodo investitorje morda presenetili.
Raziskava svetovnih upravljavcev skladov s strani mednarodne investicijske banke Bank of America Merrill Lynch (BAML) izpostavlja, da investitorji po izvolitvi Trumpa pričakujejo nadpovprečno gospodarsko rast, višjo inflacijo ter večje dobičke. Iz tega razloga so tudi več vlagali v delnice, izpostavljenost obveznicam pa je manjša kot po navadi.
Prvo presenečenje je torej očitno – pričakovanja glede učinkovitosti fiskalnih politik Trumpa so velika, a je za izvršitev takih politik potreben čas. Zaradi kongresa bo najverjetneje vse skupaj upočasnjeno še posebej kar se tiče javne porabe; zaradi demografije ter majhne produktivnosti pa bo novi Trumpovi administraciji težko doseči 3–4 % gospodarsko rast, na katero upa.
Ameriški dobički, ki so v začetku leta 2016 padali, si bodo zagotovo opomogli zaradi napovedanega znižanje davka na dobiček pravnih oseb. Robert Shiller, profesor ekonomije iz univerze Yale, navaja, da je dobro, da se cene na trgu gibljejo skladno s ciklično prilagojenim razmerjem med ceno delnic in dobičkom (ki znaša 28.3). Kazalnik, ki odraža povprečne dobičke zadnjih desetih let, je namreč 70 % višji od dolgoletnega povprečja.
Glede zveznih rezerv pa se medtem v letu 2017 pričakuje tri stopenjska rast, kar bo po vsej verjetnosti povečalo vrednost dolarja ter za ameriške multinacionalke zmanjšalo vrednost tujega profita, posledica česar bi presenetljivo lahko bila manjša vloga Wall Streeta.
Nadalje bo morda presenetila uspešnost obveznic, katerih deset letni donos se že približuje zgornji 1,5–3 % meji, na podlagi katerega se določajo stroški posojil zasebnega sektorja, vključno s podjetniškimi obveznicami in hipotekarnimi posojili s fiksno obrestno mero. Ker pa lahko imajo povečani stroški zadolževanja negativen vpliv na gospodarstvo, se skoki pri obveznicah pogosto korigirajo.
Raziskava BAML še navaja, da se upravljavci skladov bojijo razpada EU ter imajo zato manj evropskih delnic kot sicer. Evropa jo sicer zna odnesti »brez praske«, vse pa bo odvisno od volitev v Franciji in Nemčiji. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) celo napoveduje, da bo rast BDP–ja v celotni EU letošnje leto predvidoma znašala 1,6 %, kar bi lahko pomenilo tudi varno zatočišče glede na ostale dogodke po svetu.
A zatakne se lahko zaradi velikih nihanj na trgu, ki smo jim v preteklosti že bili priča. Zdi se, da je to posledica računalniških programov, ki sprožijo prodajo, ko se doseže določena meja. Banke posledično prenehajo trgovati in tako naredijo trg manj likviden. Prav tako pa so finančni trgi mamljiva tarča kibernetskega kriminala, kar bi lahko na občutljivem trgu povzročilo zlom, sploh pri visoko donosnih podjetniških obveznicah.
Za zadnje presenečenje pa bo morda poskrbelo zlato, saj je ceno nanj težko postaviti. Tako je razumljivo, zakaj so investitorji zlato kupovali po letu 2008, ko so centralne banke širile bilance stanja, težje pa je razložiti, zakaj se je nato cena zlata v treh letih več kot podvojila, preden je v 2011 spet padla. In čeprav je cena padla tudi sedaj (kljub temu, da so pričakovanja investitorjev glede inflacije po ameriških volitvah narasla), bo zaradi Trumpovega agresivnega pristopa do Kitajske in Irana zlato po vsej verjetnosti v letu 2017 vseeno imelo priložnost zasijati.
V primeru dodatnih vprašanj pišite na [email protected].
Prenesite si priročnik o alternativnih naložbah
Z alternativo si lahko znižamo portfeljsko tveganje in ustvarjamo pozitivne donose tudi v času negativnih trendov. Zato je primarni namen priročnika predstaviti zakonitosti alternativnih naložb.
