Naslov sem si sposodil pri analitikih Bank of America Merrill Lynch (BofA), ki so tako poimenovali povzetek svoje zadnje letošnje globalne ankete med 214 upravljavci, in je seveda več kot primeren za trenutno obdobje leta.
Zmagovalci 2015: Delnice, surovine in valute
Anketa ponuja številne informacije o aktualnem pozicioniranju upravljavcev kot tudi o njihovih pričakovanjih. Med drugim trenutno izstopa rekordna podzastopanost panog energija in surovine v portfeljih globalnih upravljavcev. Pri tem pa je, zanimivo, delež tistih, ki menijo, da je nafta podcenjena, najvišji po letu 2009. Sredstva, ki so »bežala« iz omenjenih dveh panog, so bila namenjena naložbam iz evrskega območja, kjer se obeta ameriški tip kvantitativnega rahljanja, in denarju.
Preberite tudi: Pravi čas za povečanje izpostavljenosti energetskemu sektorju
A bolj kot preteklost vlagatelje zanimajo pričakovanja »bolje obveščenih«. Najvišjo donosnost v letu 2015 pričakujejo v delnicah. Mnenje glede najdonosnejšega naložbenega razreda je kar soglasno, saj se mu pridružuje 67 odstotkov upravljavcev. Sledijo surovine in valute, šele na zadnjem mestu pa so obveznice. Pričakovanja za svetovno gospodarsko rast v letu 2015 so spodbudna, čeprav naj bi bila še vedno pod trenutno rastjo. Eno glavnih tveganj v prihodnje predstavljajo geopolitične krize in deflacija (predvsem v evrskem območju). Kljub temu da scenariji o možnih geopolitičnih konfliktih nastajajo nenehno, njihove učinke - še posebno pa verjetnost - težko upoštevamo pri alokaciji sredstev.
Evropski QE že v prvem četrtletju 2015
Vpliv deflacije na naložbe je bistveno bolj analiziran in tudi intuitivno razumljiv. Prevladuje mnenje, da se je deflaciji dobro izogniti ne le zaradi manj ugodnega vpliva na naložbe, temveč predvsem zaradi negativnih posledic na širše gospodarstvo. In tu prve na obrambni liniji stojijo centralne banke. V letu 2015 bo v tem kontekstu najbolj na očeh vlagateljev Evropska centralna banka (ECB). Že tako pešajoče evropsko gospodarstvo se sedaj sooča tudi z deflacijskimi pritiski. Bankirji v Frankfurtu so že izkoristili običajni monetarni inštrumentarij in tudi del nekonvencionalnega, zelo jasno pa so sporočili tudi, da nameravajo povečati obseg bilance centralne banke za okoli 1.000 milijard evrov. Odgovori sodelujočih v zgoraj omenjeni anketi kažejo, da se bo naslednja stopnja ukrepanja ECB – odkupovanje državnih dolžniških papirjev – začela že v prvem četrtletju 2015. Gre za ukrep, ki naj bi amerikaniziral ECB, predvsem pa sproža večini že znane konflikte znotraj nje. Ali upravljavci podcenjujejo nemško nasprotovanje omenjenemu ukrepu ali ne, bomo torej videli kmalu. Dejstvo pa je, da so ukrep že izvedli prek Atlantika. Celo več, pred kratkim so ga zaradi izboljšanja ekonomskih razmer opustili.
