Najpremožnejši odstotek Avstrijcev nima le 23, temveč kar 36 odstotkov vsega premoženja v zasebni lasti, kaže nedavno objavljena študija ekonomista ECB. Velike razlike so tudi v drugih državah z ZDA na čelu. Tam sedijo premožni na kar 37 odstotkih vsega premoženja.
Premoženjska neenakost je časovna bomba, opozarjajo mnogi ekonomisti z ekonomsko zvezdo Thomasom Pikettyjem na čelu. Bogati ne samo da bogatijo, očitno so celo bogatejši, kot smo doslej mislili. Milijarderji, kot so Bill Gates, Mehičan Carlos Slim, guru z Wall Streeta Warren Buffett ali tekstilni mogotec iz Španije Amancio Ortega, in večina milijonarjev, ki sodijo v najpremožnejši odstotek svetovnega prebivalstva, naj bi imeli pod palcem precej več denarja, kot je doslej zaznala večina raziskav. Ob pomanjkljivi metodologiji jih večina hkrati ne upošteva skritega bogastva v davčnih oazah.
Spregledane milijarde v ZDA in Evropi
Philip Vermeulen, ekonomist iz Evropske centralne banke (ECB), se je v nedavno objavljeni raziskavi skušal odmakniti od dozdajšnjih pomanjkljivih načinov ugotavljanja premoženja najbogatejših, katerih rezultati se običajno opirajo na odgovore anketirancev, ki so pogosto nezanesljivi. Prav tako ankete mnogokrat ne zajamejo vseh najbogatejših državljanov, kar privede po prepričanju Vermeulna do prenizkih ocen bogastva. Sam se je oprl na rezultate več premoženjskih raziskav ekonomskih institucij in tudi novinarskih, kot je seznam milijarderjev v časniku Forbes, jih ustrezno ovrednotil in ugotovil, da imajo bogati pod palcem precej več denarja, kot je bilo znano doslej.
Najpremožnejši odstotek Američanov ima denimo v rokah okoli 30.000 milijard dolarjev ali kar 37 odstotkov vsega premoženja in ne »komaj« 30 odstotkov, kot je bilo splošno sprejeto dejstvo v preteklosti. Vermeulen, ki v raziskavo ni vključil držav brez milijarderjev, med njimi tudi Slovenije, je največjo razliko v oceni premoženja ugotovil ravno pri naših severnih sosedih Avstrijcih, kjer naj bi ozek krog najbogatejših sedel na 36 odstotkih vsega zasebnega premoženja in ne na 23 odstotkih. V Nemčiji, evropski državi z največ milijarderji (85), naj bi imele elite namesto 24 odstotkov v lasti 33 odstotkov vsega premoženja. Tudi na Nizozemskem imajo bogataši pod palcem ali v davčnih oazah krepko več premoženja, kot je bilo znano doslej, in sicer 17 odstotkov namesto devet odstotkov, v Italiji pa kar 20 odstotkov, torej šest odstotnih točk več, kot je bilo znano doslej.
Davčne oaze prikrivajo premoženjske razlike
Čeprav so odkritja Vermeulna osvetlila probleme merjenja premoženjske neenakosti, ne bodo bistveno spremenila dejstva, da se razkorak med revnimi in bogatimi veča. To se dogaja tako v Sloveniji, kjer je dohodkovna neenakost med najmanjšimi v razvitem svetu, kot v ZDA, kjer gospodinjstva iz najbogatejšega odstotka služijo 1,2 milijona dolarjev na leto ali kar 206-krat več od povprečnega gospodinjstva. Po ugotovitvah ekonomistov Petra H. Linderta in Jeffreyja G. Williamsona tudi v času suženjstva ni bilo takšnih razlik, pri čemer sta upoštevala tudi sužnje in njihove uborne prihodke.
Nadaljevanje teh trendov bo le še dodatno povečalo socialna trenja v svetu, ki jih podžigajo tudi podatki o skritih milijardah v davčnih oazah. Nekatere raziskave so doslej postregle z milo rečeno senzacionalnimi vsotami. Po podatkih Tax Justice Networka je na otokih in drugih krajih z davčnimi ugodnostmi skritih med 21.000 in 32.000 milijardami dolarjev premoženja. S konservativnejšo in verjetno tudi realnejšo oceno pa je v svoji študiji o dohodkovni neenakosti postregel profesor Gabriel Zucman iz London School of Ecoomics, ki ocenjuje, da najbogatejši v davčnih oazah skrivajo okoli 7200 milijard dolarjev. V davčnih oazah naj bi bilo kar osem odstotkov vsega zasebnega bogastva, od tega je kar tri četrtine na bančnih računih, ki nikdar niso bili prijavljeni davčnim oblastem v domovinah lastnika.
Posledice čutijo vsi. Države zaradi nepravih ocen premoženjskih razmer in bogastva najpremožnejših ne morejo določiti ustreznih davčnih stopenj, kar seveda pomeni na koncu manjši davčni izkupiček. Kot da to ni dovolj, skrite milijarde že zdaj močno siromašijo državne proračune. ZDA pobere zato vsako leto 36 milijard dolarjev manj davkov, ocenjuje Zucman. Toliko denarja bi bilo dovolj za financiranje prehrane vseh šoloobveznih otrok v zvezni državi New York za sto let. EU pa izgubi zaradi davčnih skrivalnic približno 75 milijard dolarjev na leto. To je denimo toliko, kot znašata slovenski letni BDP in celotni javni dolg, in to vsako leto.
