V MDS so tokrat preučili idejo o javnih investicijah.
Mednarodni denarni sklad (MDS) je ta teden objavil svoje redno oktobrsko poročilo o globalni ekonomski situaciji in pričakovanjih (angl. »World Economic Outlook«), tokrat podnaslovljeno Zapuščina, oblaki, negotovosti. Vlagatelji v poročilu običajno najprej poiščejo tabelo z napovedmi rasti BDP. Tudi tokrat so v MDS napovedi revidirali navzdol (kar sicer počnejo že vsaj od 2011), saj naj bi svetovno gospodarstvo letos zraslo za 3,3 odstotka in ne 3,4 odstotka, kot so pričakovali še julija letos. Prihodnje leto naj bi se rast zvišala na 3,8 odstotka, kar pa je spet 0,2 odstotne točke nižje od julijskih napovedi.
Na našo žalost so bili največji negativni popravki narejeni predvsem v glavnih članicah evrskega območja: Nemčiji, Franciji in Italiji (pri naših sosedih MDS pričakuje celo nadaljevanje recesije). Objava je povzročila padec glavnih evropskih delniških indeksov za dober odstotek.
MDS opaža, da se države še vedno spopadajo z zapuščino finančne krize (v obliki visoke zadolženosti in stopnje brezposelnosti), poleg tega pa imajo pred seboj precej »oblačno« prihodnost. Zaradi strukturnih težav se znižuje tudi rast potencialnega BDP (tj. BDP, ki še ne povzroča inflacijskih pritiskov). Analitike skrbi potencialno trajno znižanje agregatnega povpraševanja, in to kljub ohlapni monetarni politiki in upočasnjevanju fiskalne konsolidacije. Na tem področju so v MDS tokrat preučili idejo o javnih investicijah.
Marsikje v razvijajočih se ekonomijah gospodarsko aktivnost ovira neprimerna infrastruktura. Glede na trenutno nizko ceno zadolževanja vlaganja v tamkajšnjo infrastrukturo niso tako nesmiselna, javne investicije pa bi lahko oživile povpraševanje tudi v razvitih državah. MDS je na preteklih primerih odkril, da javne investicije načeloma zvišajo BDP (in imajo s tem vsaj nevtralni vpliv na razmerje dolga in BDP), je pa vpliv odvisen od zasedenosti zmogljivosti in monetarne politike, učinkovitosti javnih investicij ter načina njihovega financiranja. Investicije lahko v primeru ekspanzivne monetarne politike in nizke zasedenosti zmogljivosti (čemur smo danes priče predvsem v razvitem svetu) celo znižajo količnik med dolgom in BDP. Najugodnejši pa naj bi bil vpliv, v kolikor države natančno identificirajo potrebe po nadgradnji infrastrukture in učinkovito izvedejo investicijski proces. Slednji naj bi vključeval določitev infrastrukturnih ozkih grl, podrobno analizo stroškov in koristi, analizo tveganj, neodvisno revizijo projekta in uspešno izvršitev.
