Bliža se spopad za trg dela

"Stara sem 32 let. Delam 12 let, štiri leta na črno, štiri leta prek avtorske pogodbe, štiri mesece sem delala pogodbeno za določen čas, zadnja štiri leta pa sem samozaposlena. Želim si zapreti s. p., pa ga ne morem, dokler ne poravnam vseh obveznosti, ki skupaj znašajo 1300 evrov. V 12 letih dela sem imela samo 20 dni plačanega dopusta. Po obstoječem zakonu bi kot s. p. morala delati do 68. leta starosti. S tem bi si prislužila pokojnino v višini 300 evrov. Eden od staršev je svobodni umetnik brez rednih prihodkov, drugi ima 520 evrov pokojnine, sestra je prav tako prekarka prek avtorske pogodbe, partner pa brezposeln z občasnim delom na črno. Tudi vsi moji bližnji prijatelji so brez rednega dela. Ne morem načrtovati otrok, ker je moja prihodnost preveč negotova," je tipična izpoved ene izmed vse bolj številnih mladih oseb, ki so obsojene na životarjenje v tako imenovanih prekarnih oziroma občasnih zaposlitvah (prekarnost je izpeljanka iz latinskega glagola precor - biti prisiljen prositi oziroma moliti, da bi imel kakršno koli delo).

Bo po spremembah zakona o delovnih razmerjih, ki bo očitno osrednja strukturna reforma sedanje Janševe vlade, prekarni način življenja postal pravilo, ali pa so, kot trdijo delodajalci, takšne zgodbe zgolj posledica preveč toge delovne zakonodaje? Delodajalci so prepričani, da je treba trg dela "fleksibilizirati" s poenostavitvijo postopkov pri odpuščanju, skrajšanjem odpovednih rokov in zaposlitvami za krajši čas ter poceniti z znižanjem odpravnin in bolniških nadomestil, ukinitvijo dodatka za delovno dobo, odpravo plačanega odmora za malico... Če bi bil trg dela v Sloveniji bolj prožen, bi se tudi podjetja, kot zagotavljajo, lažje odločala za zaposlovanje, tudi za nedoločen čas.

To se je namreč od leta 2000 do 2009 po deležu zaposlenih zmanjšalo z 61,4 na 55,7 odstotka, medtem ko se je obseg dela za določen čas od leta 2002 do letos povečal s 14,6 na 19,2 odstotka. Če je bilo leta 2007 med prostimi delovnimi mesti 76,6 odstotka delovnih mest za določen čas, jih je letos že 83 odstotkov.

Odpuščanje dvakrat daljše in dvakrat dražje kot na Češkem

Delodajalca, ki ne bi imel obilo pripomb na slovensko delovno zakonodajo, nam kljub trudu ni uspelo najti. Vsi po vrsti se pritožujejo, še zlasti nad dolgotrajnimi in zapletenimi postopki pri odpuščanju. "Odpustiti slabega ali odvečnega delavca je strašen problem," opozarja Mirko Strašek, direktor KLS Ljubno, zlate gazele 2011, Gregor Pipan, direktor računalniškega podjetja XLAB, pa pri tem dodaja, da morajo pri krivdni odpustitvi zaposlenega zapraviti tri do štiri mesece časa. "Še zlasti za manjše podjetje pomeni to veliko birokracije in energije," poudarja Boštjan Gaberc, direktor dolenjsko-posavske gazele Mikrografija.

Podjetja, ki poslujejo na trgih bivše Jugoslavije, ugotavljajo, da je tudi tam zakonodaja zelo toga, precej bolje pa je menda v državah vzhodne Evrope. Po besedah Edyte Gorecke, kadrovske direktorice podjetja Goodyear Dunlop za srednjo in jugovzhodno Evropo, zahteva prekinitev pogodbe iz poslovnih razlogov na Češkem dvakrat manj časa in tudi dvakrat manj stroškov. Še lažje je odpuščanje v ZDA. "Birokratskih ovir je, predvsem pri prekinitvah pogodb, manj in v praksi lahko prekineš pogodbo o zaposlitvi tako rekoč čez noč, pri čemer mora za to seveda obstajati neki razlog," pojasnjuje Gašper Koren, operativni direktor računalniškega podjetja Zemanta.

Po mnenju delodajalskih združenj je v slovenski delovni zakonodaji preveč ostankov nekdanjega socialističnega sistema. "Nikjer več nimajo v zakonodaji odmora za malico ali prevoza na delo, saj je to materija, ki mora biti v kolektivnih pogodbah. In kaj ima delodajalec z delovno dobo, ki jo je delavec preživel v drugih podjetjih? Višja plača mora biti plod izkušenj in ne neke avtomatike," meni Borut Meh, nekdanji predsednik Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS).

Iskanje obvodov

Nekatera, zlasti večja podjetja, so "rešitev" našla v cenejšem agencijskem delu, ki je po mnenju sindikatov zaznamovano s celim spletom kršitev delovnopravne zakonodaje, pri čemer izpostavljajo zlasti veriženje in krajšanje pogodb ter neenak položaj agencijskih delavcev v primerjavi z redno zaposlenimi. "Agencijskim delavcem ne priznavajo ustreznih tarifnih razredov in jim praviloma odrejajo minimalne plače, obenem so prikrajšani pri nadomestilu za prehrano in prevoz na delo, regresu, pri dodatkih za delovno uspešnost, božičnicah ali trinajstih plačah. Najemna delovna sila ima tudi manj dopusta, koriščenje bolniških odsotnosti je pogosto kaznovano s prekinitvijo ali nepodaljšanjem že tako čim krajših pogodb o zaposlitvi," opozarja Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).

Med podjetji, ki največ uporabljajo agencijsko delo, je Hella Saturnus, kjer je bilo konec maja od skupno 2009 zaposlenih kar 908 agencijskih delavcev. Direktor Helle Christof Droste, sicer menedžer leta 2011, pravi, da jim ob odsotnosti ustrezne delovne zakonodaje prav sodelovanje z agencijami zagotavlja nujno potrebno fleksibilnost, ki jo potrebujejo za konkurenčni boj v državah srednje in vzhodne Evrope. Pri tem poudarja, da so od januarja 2008 ustvarili več kot 1000 novih delovnih mest, od tega več kot 300 za agencijske delavce (samo lani 173).

Številna podjetja iščejo obvode v študentskem delu in prek sklepanja pogodb z s.p.-ji. V Tubi Lajovic na primer imajo po podatkih sindikatov "samostojne podjetnike" celo za tekočim trakom. Število samozaposlenih (brez kmetov) se je od leta 2007 sicer povečalo za več kot 15 odstotkov (z 52.706 na 61.357). Lukič meni, da je med njimi precejšnje število "lažnih samozaposlenih", ki še vedno delajo pri istem delodajalcu kot pred spremembo statusa, le da se zdaj delodajalec imenuje "naročnik" in delavec "storitev", pri čemer se obveznosti plačevanja socialnih prispevkov v celoti prenesejo na "storitev", torej na delavca.

Sindikati zahtevajo zaposlitve za nedoločen čas

Sindikati imajo na trg dela in "fleksibilno varnost" povsem nasproten pogled kot delodajalci. Po njihovem prepričanju je trg dela še preveč fleksibilen, kar naj bi dokazovalo število brezposelnih, ki se je od leta 2008 skoraj podvojilo (z nekaj več kot 60.000 na dobrih 110.000). "Tisto, kar potrebujejo delavke in delavci, je več varnosti, zlasti v teh kriznih časih. Naše stališče je, da mora biti osnova zaposlitev za nedoločen čas," poudarja predsednik ZSSS Dušan Semolič. Čeprav priznava, da so spremembe delovne zakonodaje potrebne, pa imajo glede njih drugačno mnenje kot delodajalci. "Sindikati pričakujemo, da bi pri prenovi delovne zakonodaje odpravili sedanje deviacije, še posebno tiste, ki spodbujajo prekarna in agencijska dela, ter uredili področje nadur in delovnega časa, ki ga delodajalci na veliko izkoriščajo," pojasnjuje Semolič. Trditve delodajalcev, da so zaposleni za nedoločen čas preveč zaščiteni, v sindikatih zavračajo s podatkom, da se je v zadnjem letu najbolj povečal prav delež brezposelnih, starih 50 let in več; maja letos je njihov delež znašal kar 35,7 odstotka. Število brezposelnih, starejših od 50 let, pa se je od aprila 2007 do aprila letos povečalo z 22.310 na 38.311 ali za 72 odstotkov.

Največji problem - prevelika segmentacija trga dela

Urška Lušina in Arjana Brezigar Masten v delovnem zvezku Fleksibilnost trga dela v Sloveniji, ki ga je lani izdal Umar, ugotavljata, da je največji problem slovenskega trga dela v njegovi preveliki segmentaciji - prevelikih razlikah med starejšimi, praviloma zaposlenimi za nedoločen čas, in mladimi, ki tavajo v prekernih delih. Delež vseh zaposlitev za določen čas v Sloveniji je z 19,2 odstotka sicer "le" za pet odstotnih točk višji od povprečja EU, vendar pa je v starostni skupini od 15 do 24 let po podatkih za četrto četrtletje leta 2011 takšnih kar 76,4 odstotka zaposlitev ali 34 odstotnih točk več kot v EU, od tega med mladimi ženskami celo 86,4 odstotka. Podobno je pri zaposlitvah s krajšim delovnim časom, kjer je naš delež z 9,7 odstotka skoraj za polovico nižji od povprečja EU (18,2 odstotka), pri čemer pa je delež mladih (od 15 do 24 let) s 44,2 odstotka za 14,4 odstotne točke višji od evropskega povprečja.

Postopkovne ovire in stroški, povezani z zaposlovanjem in odpuščanjem, se merijo s tako imenovanim indeksom varovanja zaposlitve (EPL). Glede na ta indeks je stopnja varovanja zaposlitve v Sloveniji z oceno 2,76 višja od povprečja držav OECD (1,94). V Sloveniji je visok predvsem indeks varovanja pri stalnih zaposlitvah, ki znaša 2,98 (v OECD 2,11), med državami EU imata višjega le Češka in Portugalska. Medtem ima indeks za začasne zaposlitve oceno 2,50.

Pri tem je zanimivo, da je v številnih državah (na primer v Belgiji, Franciji, Grčiji, na Norveškem...) indeks varovanja za začasne zaposlitve višji od indeksa varovanja za stalne zaposlitve.

Delo za nedoločen čas je zakonsko pravilo

Barbara Kresal s fakultete za socialno delo opozarja, da je po veljavnem zakonu o delovnih razmerjih pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas pravilo, pogodba o zaposlitvi za določen čas pa izjema, ki je dopustna le pod določenimi pogoji in v določenih primerih. Delodajalec se torej ne more prosto odločati med pogodbama za določen in nedoločen čas, pravi. "Vidimo, da pretirana segmentacija trga dela in preobsežno zaposlovanje za določen čas v veliki meri izhajata iz nerazumevanja temeljev delovnega prava in iz dejansko neučinkovitega inšpekcijskega nadzora v praksi, ki bi moralo zagotoviti, da se pogodbe o zaposlitvi za določen čas res sklepajo le tam, kjer je to kot izjema dopuščeno," meni Kresalova.

Slovarček

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR): Tako imenovana delavska ustava določa minimalne pravice oziroma standarde, ki so jih dolžni zagotavljati in upoštevati vsi delodajalci. Kršitve so sankcionirane.

Zakon o delovnih razmerjih je tudi varovalka za zaposlene v podjetjih, kjer nimajo sklenjenih kolektivnih pogodb.

Zadnji predlog Pahorjeve vlade

• postopno znižanje odpravnine na eno petino osnove za vsako leto dela pri delodajalcu; ustanovitev posebnega sklada za odpravnine,
• skrajšanje odpovednih rokov za delavce z več kot 15 in več kot 25 let delovne dobe s 75 na 60 oziroma s 150 na 90 dni,
• odprava dodatka za minulo delo in njegov prenos na kolektivne pogodbe,
• odprava nepotrebnih formalnih postopkov pri odpuščanju, omejevanje zaposlovanja za določen čas, časovna omejitev sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas tudi pri delu prek agencij,
• dvig starostne meje za starejše delavce,
• povečanje pristojnosti inšpektorata za trg dela, ki bi izdajal tudi ureditvene odločbe, zvišanje sankcij za kršitve pri agencijskem delu.

Stališče sindikatov

• ohranitev sedanje ravni odpravnin,
• ohranitev sedanjih odpovednih rokov,
• ohranitev dodatka za minulo delo,
• ohranitev plačanega odmora za malico,
• omejitev prekernih oblik dela, zmanjšanje obsega študentskega in agencijskega dela, povečanje pravic delavcev, ki ne delajo v delovnih razmerjih za nedoločen čas, jasnejša določila o delovnem času, zlasti glede razmerja med delom prek polnega delovnega časa in prerazporejenim delovnim časom,
• ohranitev sedanje višine bolniških nadomestil,
• prilagajanje delovnih mest starejšim, okrepitev pravic invalidov,
• okrepitev pristojnosti in delovanja inšpekcijskih služb, pogostejši nadzor ter strožje sankcioniranje kršiteljev določil o delovnem času.

Zahteve delodajalcev

• znižanje odpravnin,
• skrajšanje odpovednih rokov,
• nadomestitev dodatka za minulo delo z dodatkom za stalnost pri istem delodajalcu,
• črtanje odmora za malico iz delovnega časa,
• povečanje ali odprava časovne omejitve dela agencijskega dela, podaljšanje zaposlitev za določen čas na dve leti,
• skrajšanje izplačevanja bolniškega nadomestila s 30 na 20 koledarskih dni, izločitev poškodb na poti na delo in z dela iz kroga poškodb na delovnem mestu, znižanje nadomestila v primeru bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom,
• dvig meje za varovane kategorije delavcev s 55 na 58 let,
• odprava dodatnih rokov in obveščanja inšpektorja za delo pri izrednih odpovedih.

Izhodišča vlade

• prenovitev sistema odpravnin, vzpostavitev sklada za odpravnine na podlagi sprotnih prispevkov delodajalcev,
• prenovitev odpovednih rokov,
• dograjevanje elementov prožne varnosti, poenostavitev postopkov sklepanja in odpovedi pogodb o zaposlitvi,
• olajšanje prehajanja med delovnimi mesti oziroma deli pri delodajalcu in med delodajalci,
• spodbujanje zaposlovanja mladih in starejših, izboljšanje položaja invalidov na trgu dela,
• učinkovitejši nadzor trga dela in večja pristojnost delovne inšpekcije,
• prenova zavoda za zaposlovanje in spodbujanje ustanavljanja fundacij za izboljšanje zaposlitvenih možnosti, prenova aktivne politike zaposlovanja z okrepitvijo javnih del.