Za nami je še eno leto in s tem čas za končno bilanco. Na splošno je bilo leto 2011 za vlagatelje v delnice znova slabše, saj so skrbi glede visokih zadolžitev posameznih držav negativno vplivale tako na gospodarsko okrevanje kot na gibanje delniških tečajev.
Leto se je sicer končalo s padci. Ameriški S&P500 je namreč upadel za odstotek in končal pri vrednosti 1253 indeksnih točk ali 5 točk nižje kot leto poprej. S tem se ni uresničila naša napoved, da bo S&P500 končal leto 2011 pri 1323 točkah, res pa je, da razlog za neuresničitev naše napovedi ni v nižjih dobičkih podjetij, temveč v večjem strahu oziroma slabšem sentimentu vlagateljev. Napovedali smo namreč 95,2 dolarja za delnico pri indeksu S&P500, dosežen znesek pa je bil 95 dolarjev.
Na splošno je bilo leto 2011 za vlagatelje v delnice znova slabše ...
... saj so skrbi glede visokih zadolžitev posameznih držav negativno vplivale tako na gospodarsko okrevanje kot na gibanje delniških tečajev. Oboje velja predvsem za drugo polovico letošnjega leta, ki se je začela z avgustovsko močno korekcijo, končala pa z gibanjem delniških indeksov v zelo ozkem trgovalnem razponu. Posledično ni veliko večjih delniških indeksov, ki bi leto končali v zelenih številkah. Je pa prišlo v drugi polovici leta do močne apreciacije dolarja, ki je lahko koristila evropskim vlagateljem z nadpovprečno izpostavljenostjo ameriškim naložbam. Zaslužiti se je tako dalo, a leto lahko vlagatelji ocenjujejo bolj po uspehu zaščite pred večjimi padci kot po donosih. Z vidika alokacije je bilo še najbolj varno biti v ameriških delnicah, najslabše pa v evropskih perifernih državah ali pa na trgih v razvoju. S&P500 je namreč letos dosegel le 0,4-odstotni upad, britanski FTSE 6,2-odstotni upad, nemški DAX 15-odstotni upad, indeks trgov v razvoju MSCI EM pa 20-odstotni upad. Kljub boljši sliki z vidika dolgov trgom v razvoju torej še zdaleč ni bilo prizaneseno.
SBI TOP med 10 državami z največjim padcem v letu 2011
Na domačem borznem parketu pa je za vlagatelji še eno turobno leto. SBI TOP je upadel za 31 odstotkov, s čimer si je prislužil mesto med 10 državami z največjim padcem v letu 2011. Ob pogledu na večja domača borzna podjetja lahko vidimo, da so letos še najmanj izgubili delničarji novomeške Krke in Mercatorja, največ pa delničarji Intereurope. Razlogov za vnovično podpovprečno gibanje domačega trga pa na žalost ni malo. Nizka likvidnost, tudi zaradi težav številnih finančnih vlagateljev, vse slabša makroekonomska slika zaradi neizvajanja reform in predvsem še naprej izredno slab občutek delničarjev, da se pri odločitvah nekaterih borznih podjetjih upoštevajo predvsem interesi drugih udeležencev in ne delničarjev. Morda ironična tolažba: zmagovalna država pri rasti delniških trgov v letu 2011 je bila politično eksotična Venezuela, s kar 79-odstotno rastjo. Upanje torej vedno je.
