Bajne milijarde za nakupe konkurentov

Članek slika

Vrednost prevzemov in združevanj podjetij je do sredine letošnjega junija zrasla za kar 73 odstotkov, na 1600 milijard dolarjev. Nakupovalna mrzlica je posledica izobilja denarja, tako na trgu kot v podjetjih. Cene delnic in prevzemnih tarč pa zaradi tega nevarno rastejo.

Velike svetovne korporacije so se v iskanju prevzemnih tarč letos dokončno prebudile. Do sredine junija je bilo sklenjenih že za več kot 1600 milijard dolarjev poslov, kar napoveduje najbolj pestro leto po začetku krize. Skupna vrednost prevzemov in združitev je na letni ravni zrasla za kar 73 odstotkov.

Povratek velikih poslov

Največjih deset prevzemov v prvih šestih mesecih je bilo skupno vrednih dobrih 237 milijard dolarjev, skoraj 100 milijard dolarjev več, kot so bili vredni največji posli celotnega lanskega leta. Če je Warrenu Buffettu, največjemu lastniku investicijske družbe Bershire Hathaway, lani zadišal kečap in je za družbo Heinz odštel 28 milijard dolarjev, so bili že v prvem letošnjem polletju sklenjeni kar trije večji posli – vsak od njih je vreden več kot 40 milijard dolarjev.

Ameriški telekomunikacijski velikan AT&T je maja za 48,5 milijarde dolarjev sklenil prevzem največjega ponudnika satelitske televizije DirectTV, kjer ima Buffett največji lastniški delež. S tem poslom je AT&T pobral rokavico, ki mu jo je nekaj mesecev prej vrgel največji kabelski operater v ZDA ComCast Corporation, ki se je z vodstvom podjetja Time Warner Cable dogovoril za 45,9 milijarde dolarjev vreden prevzem. Posel sicer še ni dokončan, saj mora zeleno luč prižgati regulator trga, mnoge interesne skupnosti pa mu glasno nasprotujejo.

V preteklih dneh je bil sklenjen še en odmeven posel. Vodilni proizvajalec medicinske tehnologije Medtronic bo namreč za 42,9 milijarde dolarjev prevzel proizvajalca medicinske opreme Covidien. Prav podjetja iz industrij, povezanih z zdravstvom, letos najbolj aktivno posegajo po konkurentih. Prevzemov in združitev je bilo letos že za 264 milijard dolarjev ali 180 milijard dolarjev več kot v enakem lanskem obdobju, kažejo podatki Reutersa. Pri čemer je kar nekaj velikih poslov padlo v vodo. Doslej se kanadskemu farmacevtu Valeant še ni »posrečil« 53 milijard dolarjev vreden sovražni prevzem prvega svetovnega proizvajalca botulina Allegran. Prav tako neuspešen je bil ameriški farmacevtski velikan Pfizer, ki je želel v svoji zadnji ponudbi za kar 119 milijard dolarjev prevzeti britansko-švedsko farmacevtsko družbo AstraZeneca. Pfizer bi se s tem prevzemom uvrstil na tretje mesto večne lestvice največjih prevzemov, kjer kraljujeta podjetji America Online, ki je leta 2000 za 186,2 milijarde evrov prevzelo Time Warner, in britanski telekomunikacijski gigant Vodafone, ki je leta 1999 za 185,1 milijarde dolarjev kupil nemškega konkurenta Mannesmann.

Nakupovalna mrzlica zvišuje cene

Čeprav takšnih poslov letos ne gre pričakovati, si vlagatelji ob potencialnih zaslužkih manejo roke. Izredno pestro, kot je razvidno iz dveh največjih poslov letos, je tudi v medijski industriji. Vrednost poslov doslej je že presegla 215 milijard dolarjev, kar je štirikrat več kot lani. Daleč največ poslov je bilo sklenjenih čez lužo, kjer je nesporna meka za prevzeme in združitve podjetij. Analitska hiša Dealogic vrednost letos sklenjenih poslov v ZDA ocenjuje na 786 milijard dolarjev, kar je le enajst odstotkov manj od predkriznega vrhunca leta 2007 in hkrati krepkih 60 odstotkov več kot lani. V ZDA je bila letos torej sklenjena skoraj polovica vseh poslov na svetu.

Analitiki razloge za to iščejo v velikih denarnih zalogah, ki so si jih v preteklih letih zgradila podjetja, in poceni denarju. Če k temu dodamo še precej šibko gospodarsko rast, ob kateri podjetja težko krepijo prodajo in s tem organsko rast, je logično, da bodo iskala rast drugod, denimo v prevzemu kakšnega konkurenta. A ti niso več tako poceni, kot so bili med krizo. Mnogi strokovnjaki zato opozarjajo na napihovanje novega balona, katerega pok bi lahko znova zamajal gospodarsko okrevanje.

Že dogajanje na kapitalskih trgih, kjer delniški tečaji posegajo po rekordih, jasno kaže, da je optimizem iz gospodarstva zvišal vrednotenja mnogih podjetij. In s tem povprečno ceno prevzemov, ki je lani zrasla za 4,5 odstotka na 9,2-kratnik dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA). Ameriška analitska družba American Appraisal ob tem napoveduje, da bodo prevzemne tarče letos še precej dražje. Cene naj bi v povprečju zrasle na 10,5-kratnik EBITDA, prihodnje leto pa že na 11,3-kratnik EBITDA.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja

Deljena mnenja o rešitvi Španije pred dolžniško krizo

21.04.2011

J. Bratanič