Število gesel: 220
|
| |
Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP)
|
|
|
Državna institucija, ki nadzoruje trg vrednostnih papirjev in udeležence na njem. S tem zagotavlja učinkovito delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaupanje vlagateljev vanje.
|
Alfa
|
Eden od elementov matematičnega modela CAPM, ki opisuje razmerje med tveganjem in donosnostjo. Alfa odraža razliko med pričakovano donosnostjo - glede na gibanje primerjalnega indeksa ter vrednost kazalnika beta - in dejansko doseženo donosnostjo. Ko je alfa pozitivna, je donosnost višja, ki bi pričakovali glede na vrednost bete in obratno. Pozitivna alfa pomeni dodano vrednost upravljavca portfelja.
|
Amortizacijski načrt
|
Je časovna razporeditev vračila dolga (roki odplačila obresti, zneski in stanja ostanka dolga) pri posojilih ali obveznicah.
|
Anuiteta
|
Način odplačevanja terjatve (obveznice, posojila...), pri katerem se v vnaprej določenih zneskih poleg obresti postopno odplačuje tudi glavnica.
|
Arbitraža
|
Arbitraža v borznem svetu pomeni relativnih razlik v cenah dveh ali več vrednostnih papirjev, ki sta vsebinsko povezana, s čimer se dosega dobiček brez tveganja. Primer: abritraža je možna, kadar se z istim papirjem trguje na dveh različnih trgih po različnih cenah, pri čemer ta razlika presega stroške posla.
|
Avans (fr. Avance - naprej)
|
Označuje vnaprej plačan znesek (naplačilo).
|
Benchmark (slovensko: merilo)
|
Sredstvo za primerjavo rezultatov. Vzajemni skladi običajno za benchmark gibanja točke uporabljajo borzni indeks ali kombinacijo več različno zastopanih indeksov, npr. indeks A 75% in indeks B 25%. Takemu merilu v primeru vzajemnih skladov rečemo tudi primerjalni indeks.
|
Beta
|
Eden od elementov matematičnega modela CAPM, ki opisuje razmerje med tveganjem in donosnostjo. Beta meri sistematično tveganje vrednostnega papirja, na primer delnice. Vrednost bete 1 pomeni, da je tveganje delnice enako tveganju povprečja (borznega indeksa). Višje vrednosti pomenijo nadpovprečno tveganje, manjše od 1 pa pomenijo podpovprečno tveganje.
|
BIC koda (Bank Identifier Code)
|
BIC je osem- ali enajstmestna identifikacijska koda banke, ki jo imajo vse banke, vključene v medbančno komunikacijsko omrežje SWIFT. Šifra je sestavljena iz štirimestne šifre banke, dvomestne šifre države po ISO standardu in dvomestne dodatne šifre.
|
Bikovski trg
|
Trg, kjer obstaja trend dviganja tečajev.
|
Blagajniški zapis
|
Kratkoročni dolžniški vrednostni papir, katerega izdajatelj je ponavadi centralna banka ali poslovna banka. Glasi se na določen denarni znesek z določenim rokom dospelosti (ki tipično ne presega enega leta) in obrestno mero.
|
Blue chip
|
Delnice večjih in že uveljavljenih podjetij, ki kotirajo na svetovnih borznih trgih. Izdajatelj tega vrednostnega papirja je znan po visoki kreditni sposobnosti in velikem potencialu prihodnje rasti podjetja.
|
Bonitetna ocena
|
Ocena kreditnega tveganja (npr. AAA, AA, BBB), ki jo bonitetne agencije (S&P, Moody's...) pripišejo posameznemu izdajatelju obveznice. Govori o tem, kako verjetno je, da bodo vse obveznosti izdajatelja popolno in pravočasno izpolnjene.
|
Borza vrednostnih papirjev
|
Organiziran trg, kjer se redno srečujeta ponudba (prodajalci) in povpraševanje (kupci) po vrednostnih papirjih. V Sloveniji je to ljubljanska borza (LJSE)
|
Borzni indeks
|
Tehtano povprečje tečajev določenih vrednostnih papirjev, ki kaže na gibanje tečajev določenega trga vrednostnih papirjev v celoti. Borzni indeks je pokazatelj gibanja trenda na trgu. Slovenski indeksi so trije: SBI 20 (delniški indeks borzne kotacije, ki obsega 15 družb), PIX (delniški indeks investicijskih družb) in BIO (obvezniški indeks borzne kotacije in prostega trga Ljubljanske borze).
|
Borzni posli
|
Posli, ki se sklepajo na borzi in obsegajo nakupe in prodaje vrednostnih papirjev, deviz ali blaga.
|
Borzni posrednik
|
Oseba, ki se ukvarja z borznim posredovanjem in trgovanjem. Njegove osnovne naloge so izpolnjevanje naročila strank, gospodarjenje z denarjem strank in svetovanje v zvezi s trgovanjem z vrednostnimi papirji. Borzni posrednik predstavlja osnovni stik stranke z borznim članom, saj preko borze trguje (kupuje in prodaja) z vrednostnimi papirji za račun strank. Borzni posrednik za opravljanje svojega dela potrebuje licenco.
|
Borzni zlom
|
Oznaka za nenaden zelo velik padec borznih tečajev. Iz zgodovine sta znana "črni petek", 25. oktobra 1929, in "črni ponedeljek", 19. oktobra 1987, oba na newyorški borzi. Na črni ponedeljek je borzni indeks Dow Jones Industrial Average padel v enem samem dnevu za skoraj 20 odstotkov.
|
Borzno naročilo
|
Naročilo stranke borznemu posredniku, da naj proda ali kupi določen vrednostni papir. Borznih naročil je lahko več vrst: tržno ali odprto naročilo, limitirano naročilo, stop naročilo, naročilo z upoštevanjem tečaja ob otvoritvi oz. zaključku, zbirni nalog, premikajoče stop naročilo in zakrito naročilo.
|
Borzno posredniška hiša
|
Pravna oseba, ki je pri borzi registrirana za opravljanje poslov z vrednostnimi papirji.
|
Brezkuponska obveznica
|
Posebna vrsta diskontne obveznice, je brez kuponske pole in ne prinaša kuponskih obresti. Ves donos pri tej obveznici je razlika med nižjim (diskontiranim) tečajem ob izdaji in nominalno vrednostjo, ki se v celoti izplača ob dospelosti obveznice.
|
CAC-40 (fr. Compagnie des Agents de Change 40 Index)
|
Uradni indeks borze v Parizu, sestavljen iz delnic 40 podjetij z največjo tržno kapitalizacijo.
|
CAPM (angl. capital asset pricing model)
|
Matematični model, ki opisuje odnos med tveganjem in donosnostjo. Pravi, da je pričakovana donosnost naložbe enaka vsoti donosnosti netvegane naložbe in premije za dodatno prevzeto sistematično tveganje.
|
Ciljni investicijski sklad
|
To ni posebna vrsta sklada, temveč pojem, s katerim takrat, ko govorimo o skladu skladov, imenujemo tiste sklade, v katere le-ta vlaga.
|
Čista vrednost sredstev sklada (ČVS)
|
Teoretična vrednost premoženja sklada. Pove nam, koliko denarja bi dobili, če bi celo premoženje sklada unovčili po trenutnih cenah in odplačali vse morebitne obveznosti. ČVS = vsa sredstva minus vse obveznosti minus morebitne rezervacije.
|
Datum poravnave
|
Dan, ko morajo biti sklenjeni posli tudi plačani. Datum poravnave je na različnih borzah različno oddaljen od dneva sklenitve posla. Na Ljubljanski borzi se posli plačujejo dva dni po sklenitvi (T + 2).
|
DAX-30 (nem. Deutscher Aktienindex)
|
Uradni borzni indeks nemške borze (Grouppe Deutsche Boerse), ki ga sestavlja 30 delnic.
|
Deli delnice
|
Formalno je delnica kot pisna listina sestavljena iz plašča delnice in iz kuponske pole. Plašč daje delničarju pravice, kuponska pola pa služi za izplačilo dividend. Talon je del kuponske pole, ki služi kot osnova za pridobitev nove kuponske pole oz. za zamenjavo vrednostnega papirja, če je ta poškodovan oz. uničen.
|
Delnica
|
Lastniški vrednostni papir, ki daje lastniku pravico do pripadajočega deleža v podjetju in posledično tudi ostale določene pravice. Podjetje lahko izda dve vrsti delnic; navadne ali prednostne. Prednostne delnice v večini primerov nimajo glasovalne pravice, s čimer se tudi zmanjšajo možnosti rasti njihovih tečajev, lastniki navadnih delnic pa so zadnji v vrsti v primeru poplačila terjatev iz stečajne mase.
|
Delničar
|
Lastnik delnice oz. večjega števila delnic. Imetniku delnice pripadajo glede na razred delnice določene pravice.
|
Delniška družba
|
Oblika gospodarske kapitalske družbe, ki ima osnovni kapital razdeljen na delnice, katerih lastništvo je običajno hitro in enostavno prenosljivo. Za svoje obveznosti družba odgovarja s celotnim premoženjem, delničarji pa za obveznosti družbe neposredno ne odgovarjajo. Ločimo zaprte ali odprte delniške družbe.
|
Delniška knjiga
|
Delniški register ali knjiga delniških družb, v kateri se vodijo imenske delnice glede na ime in prebivališče delničarja.
|
Delniški sklad
|
Investicijski sklad, ki vlaga pretežno v delnice. V Sloveniji imajo tovrstni skladi ponavadi prek 70 odstotkov delnic. Za delniške sklade je značilna visoka spremenljivost vrednosti točke (tako navzgor kot navzdol), še zlasti, če je sklad specializiran za določeno ozko področje svetovnega delniškega trga - na primer samo nekatere države ali samo nekatere gospodarske panoge.
|
Denarni sklad (angleško: money market fund, nemško: Geldmarktfonds, hrvaško: novčani fond)
|
Sklad, katerega pretežni del sredstev je naloženih v instrumente denarnega trga (denimo blagajniške zapise in zakladne menice) in bančne depozite. Pričakovana nihanja vrednosti so pri takšnem skladu zelo majhna, pričakovani donosi pa podobni bančnim
|
Depozitar
|
Ta pojem nastopa v zvezi s trženjem skladov tujih upravljalskih družb v Sloveniji. Depozitar - nominalni imetnik delnic (točk) - je tista družba, ki hrani potrdila o enotah premoženja svojih strank in za svoje stranke vodi register imetnikov enot premoženja. Končna stranka (vlagatelj) tako tuji DZU ni znana, čeprav dejansko je imetnik enot premoženja.
|
Derivativi
|
Izveden finančni instrument, katerega vrednost je odvisna od vrednosti drugega vrednostnega papirja. Med izvedene vrednostne papirje spadajo zlasti opcije, prednostne pravice in nakupni boni.
|
Direktiva
|
Ta pojem nastopa pri opisovanju, ali je določen investicijski sklad "usklajen z direktivo". Gre za to, ali njegove lastnosti oziroma status ustrezajo evropski smernici (direktivi) 85/611/EEC iz 19. točke 1. odstavka 3. člena ZISDU-1, imenovani tudi UCITS (Undertakings for Collective Investment in Transferable Securities). Skladi, ki imajo takšen status, se lahko tržijo po celotni EU, ko opravijo registracijo v posamezni državi.
|
Diskont
|
Pri vrednostnih papirjih pomeni razliko med njihovo nominalno vrednostjo in njihovo nižjo tržno vrednostjo, kar je običajno pri dolžniških vrednostnih papirjih in se običajno izraža v odstotkih od nominalne vrednosti.
|
Diskontni faktor
|
Pri dani diskontni stopnji in ob danem prihodnjem časovnem trenutku pove, kolikšna je sedanja vrednost ene denarne enote.
|
Distributer (angleško: principal distributor)
|
Ta pojem nastopa v zvezi s trženjem skladov tujih družb za upravljanje v Sloveniji. Distributer je slovenska banka ali borzna hiša, ki je pooblaščena za trženje in prodajo. Običajno opravlja tudi funkcijo nominalnega imetnika delnic (točk) oziroma depozitarja.
|
Diverzifikacija ali razpršitev
|
Razdelitev sredstev v različne naložbe z namenom znižanja tveganja gibanja posameznih vrednostnih papirjev. Diverzifikacija je eno od temeljnih načel poslovanja vzajemnih skladov in je zanje predpisana z zakonom.
|
Dividenda
|
Del dobička delniške družbe, ki se izplača delničarjem. Višino dividend enkrat na leto določi skupščina delničarjev na predlog uprave in nadzornega sveta. Možno pa je tudi izplačilo dividend za nazaj. Izplačilo dividend je možno v denarju ali v obliki dodelitve novih delnic podjetja.
|
Dividendni donos (angleško: dividend yield)
|
Kazalnik, ki se izračuna kot količnik med zadnjo izplačano dividendo na delnico in tržno ceno delnice.
|
DJ EuroSTOXX 50
|
Borzni indeks 50 delnic iz desetih držav evrskega območja, ki ga izračunava skupina Dow Jones.
|
DJIA (angl. Dow Jones Industrial Average)
|
Delniški indeks 30 velikih ameriških delnic, ki ga izračunava skupina Dow Jones.
|
Dobiček na delnico (EPS)
|
Znesek čistega dobička, ki odpade na posamezno delnico. Izračunamo ga kot količnik med čistim dobičkom podjetja (po morebitnih dividendah na prednostne delnice) in številom izdanih navadnih delnic.
|
Dobro poučeni vlagatelj
|
Fizična ali pravna oseba, ki ima ustrezna strokovna znanja in izkušnje za presojo tveganj pri vlaganjih v vrednostne papirje. Pojem nastopa zlasti v kontekstu zakonodaje, ki lahko finančnim družbam predpisuje oziroma omogoča posebno ravnanje, kadar je stranka dobro poučeni vlagatelj - drugače kot za celotno vlagateljsko javnost.
|
Dolgoročni vrednostni papirji
|
Vrednostni papirji, pri katerih se pravice iz njih uresničujejo več kot eno leto. Sem običajno štejemo obveznice in delnice.
|
Dolžniški vrednostni papir
|
Vrsta vrednostnega papirja, pri katerem lahko imetnik tega papirja (upnik) od izdajatelja (dolžnika) zahteva vračilo osnovne glavnice in pripadajoče obresti ob njihovi dospelosti.
|
Donos
|
Merilo uspešnosti naložbe, izraženo v rasti vrednosti (točke sklada, borzne cene delnice...) in prejetih morebitnih izplačil (na primer dividende).
|
Donosnost
|
V odstotkih izražen donos na vložena sredstva.
|
Donosnost do dospetja
|
Povprečna letna donosnost dolgoročne naložbe, ki jo imetnik doseže, če jo obdrži do odpoklica.
|
Donosnost do dospetja (angleško: yield to maturity, YTM)
|
Merilo povprečne stopnje donosa na obveznico. Matematično je to tista obrestna mera, s katero diskontiramo vse prihodnje denarne pritoke (izplačila obresti in glavnice) tako, da je njihova vsota enaka trenutni tržni ceni. Pri tem nastopa predpostavka, ki v praksi ponavadi ni izpolnjena - da mora vlagatelj dejansko prejeta izplačila reinvestirati takoj in s takšno obrestno mero, ki je enaka donosnosti do dospetja. Ne glede na to pomanjkljivost je YTM zelo široko uporabljana mera.
|
Dospelost
|
Čas od izdaje dolžniškega vrednostnega papirja do dne, ko postane obveznost izterljiva in se lahko zahteva njena izpolnitev, npr. izplačilo obresti ob dospelosti posameznih kuponov (obveznice) oz. izplačilo glavnice na koncu odplačilnega obdobja.
|
Dow Jones
|
Ameriški delniški indeks, ki ga od leta 1897 dalje objavlja borzni časopis založbe Dow Jones za trideset najpomembnejših delnic na newyorški borzi.
|
Državne obveznice
|
Obveznice, ki jih izda država.
|
DZU (družba za upravljanje)
|
Gospodarska družba, ki se ustanovi izključno z namenom ustanavljanja in upravljanja investicijskih skladov. Premoženje sklada je ločeno od premoženja družbe. Vzajemni sklad se oblikuje in upravlja izključno v korist varčevalcev (lastnikov) vzajemnega sklada.
|
EEA (angleško: European Economic Area)
|
Območje, ki vključuje države članice Evropske unije ter Islandijo, Liechtenstein in Norveško.
|
EFAMA (European Fund And Asset management Association)
|
Evropska stanovska organizacija nacionalnih združenj podjetij, ki se ukvarjajo z upravljanjem premoženja. Slovensko združenje DZU (ZDU-GIZ) zaenkrat (februar 2007) še ni član te organizacije.
|
Emerging markets
|
Razvijajoči se trgi, katerih značilnost je hitra gospodarska rast, vendar pa po stopnji razvitosti ti trgi še ne dosegajo stopenj razvitih držav.
|
Enota premoženja ali točka (angleško unit, nem. Anteil, hrv. udjel)
|
Sorazmerni delež v vzajemnem skladu. Sklad je razdeljen na določeno število točk. Če gre za klasični vzajemni sklad, tako imenovani "odprti" sklad, potem vplačila vlagateljev v sklad to število povečujejo (izdajajo se nove točke) izplačila pa zmanjšujejo (točke se likvidirajo).
|
Enotni tečaj
|
Način določanja tečaja posameznega vrednostnega papirja, pri katerem se vsa naročila, upoštevana pri izračunu, opravijo po enakem - enotnem tečaju (fiksingu).
|
EONIA (angleško: Euro Overnight Index Average)
|
Uteženo povprečje obrestnih mer v evrih za medbančna posojila čez noč. Vsakodnevno ga izračunava evropska centralna banka.
|
ETF (exchange traded fund)
|
ETF so indeksni vzajemni skladi, ki so nastali v ZDA in katerih premoženje je naloženo v "košarico" vrednostnih papirjev družb določenega indeksa, ki kotirajo na borzi. Z nizkimi stroški upravljanja in ob zanesljivem sledenju indeksa so ETF-i dolgoročno relativno donosna in stroškovno učinkovita naložba. Z nakupom ene same delnice vlagatelji razpršijo svoje premoženje na večje število delnic in s tem zmanjšajo tveganje.
|
EURIBOR (Euro Interbank Offered Rate)
|
Medbančna obrestna mera v Evropski uniji, ki se pogosto uporablja v posojilnih in depozitnih pogodbah.
|
Euro delnice
|
Delnice, ki se ponudijo v prodajo preko mednarodno sestavljenih konzorcijev in mednarodnem trgu kapitala.
|
Euro obveznice
|
Obveznice, izdane izven države in v drugi valuti kot je valuta države izdajatelja obveznic.
|
Expense ratio
|
Odstotek od povprečne čiste vrednosti sredstev, ki je namenjeno za kritje stroškov delovanja sklada. V ta znesek so zajeti operativni stroški in upravljalska provizija.
|
FCP (francosko: Fonds Commun de Placement)
|
Posebna pogodbena oblika vzajemnega sklada po luksemburškem pravu, ki ni pravna oseba. To je lahko ena od oblik pravnoformalne organiziranosti krovnih skladov.
|
FIBV (francosko: Federation Internationale des Bourses de Valeurs)
|
Mednarodno združenje borz vrednostnih papirjev (World Federation of Exchanges), ki vključuje 54 borz iz razvitih držav.
|
FIFO metoda (angleško: First In, First Out)
|
Način izračuna, ki ga uporabljamo takrat, ko imamo več nakupov in prodaj in se moramo odločiti, kateri nakup "pripada" posamezni opravljeni prodaji - na primer pri prijavi kapitalskih dobičkov. FIFO izvajamo tako, da naredimo časovno vrsto nakupov in časovno vrsto prodaj, potem pa gremo po vrsti od najstarejše proti najmlajši. K vsaki spada po metodi FIFO tisti nakup, ki je najstarejši izmed še ne "porabljenih" za starejše prodaje.
|
Finančni instrumenti
|
Različna potrdila, certifikati, pogodbe, ipd., ki so izdani na podlagi dogovorjenih finančnih obveznosti udeležencev na finančnem trgu. Določeni finančni instrumenti (npr. komercialni zapisi, delnice, blagajniški zapisi itd.) so standardizirani do te mere, da se z njimi lahko trguje tudi na finančnem trgu.
|
FTSE-100 (angleško: Financial Times Stock Exchange 100 Index)
|
Borzni indeks, ki ga izračunava FT-SE International Limited. Vsebuje 100 največjih britanskih delnic po tržni kapitalizaciji.
|
Garantirani sklad
|
Vzajemni sklad z dodatnim jamstvom o zajamčeni vrednosti izplačila pod določenimi pogoji. Dodatni garant (ponavadi banka) se s posebno izjavo obveže, da bo imetnikom točk sklada zagotovil najmanj neko določeno odkupno vrednost točke, tudi če bi bil takrat VEP nižji od zajamčene vrednosti. Običajno garancija velja samo v primeru, da vlagatelj obdrži sredstva v skladu ves čas obstoja sklada (ki je ustanovljen za določen čas), kar tipično pomeni 7 let in več.
|
Glavnica
|
Znesek, ki ga dolžnik dolguje upniku; praviloma se vračilu glavnice prištejejo tudi obresti.
|
Hedge sklad
|
Kolektivna oblika nalaganja sredstev, brez strogih omejitev naložb in brez nadzora državnih organov. Zaradi večjega tveganja je namenjena predvsem večjim investitorjem.
|
IBAN številka (angleško: International Bank Account Number)
|
Mednarodna številka bančnega računa. Sestavlja jo dvomestna črkovna oznaka država, dvomestna kontrolna številka, šifra banke oziroma njene podružnice ter številka računa stranke. Dolžina IBAN številke se po državah članicah Evropske unije razlikuje in lahko obsega 16 do 32. Slovenske IBAN številke se začnejo z oznako "SI56", ki ji sledi petnajstmestna številka transakcijskega računa.
|
ICI (angleško: Investment Company Institute)
|
Stanovska organizacija investicijskih družb v ZDA, ki deluje od leta 1940.
|
Indeksi
|
Indeksi omogočajo primerjavo rasti vzajemnih skladov z rastjo trga, kamor te skladi svoja sredstva vlagajo. Najstarejši in najbolj znan indeks je ameriški indeks Dow Jones.
|
Indeksni sklad (angleško: index fund, tracker fund, nemško: Indexfonds)
|
Investicijski sklad, pri katerem upravljalec ne opravlja izbire naložb, temveč želi samo čim bolj natančno posnemati sestavo določenega borznega indeksa. Zaradi takšne pasivne vloge upravljalca imajo tovrstni skladi praviloma bistveno nižje stroške upravljanja.
|
Inflacija
|
Rast splošne ravni cen.
|
Institucionalni investitorji
|
Veliki investitorji, pri katerih se zbira večja količina kapitala; to so npr. zavarovalnice, pokojninski skladi, družbe za kapitalske naložbe, ipd.
|
Investicijska banka
|
Finančna institucija, ustanovljena z namenom, da posreduje pri prodaji novoizdanih dolžniških ali lastniških vrednostnih papirjev podjetij ter pomaga podjetju pri pridobivanju sredstev za dolgoročno financiranje.
|
Investicijska družba
|
Zaprt investicijski sklad, kateri izda omejen obseg delnic in katerega delnice se ne morejo unovčiti s prodajo nazaj skladu, temveč le s prodajo na trgu vrednostnih papirjev.
|
Investicijska družba (ID)
|
Investicijski sklad, pravno-formalno organiziran kot delniška družba (imenovan tudi "zaprti" sklad). Pri nas so doslej (februar 2007) vse investicijske družbe nastale s pretvorbo nekdanjih pidov - privatizacijskih družb, ki so zbirale lastninske certifikate državljanov in jih zamenjevale za premoženje, ki ga je v privatizacijo predala država.
|
Investicijski kupon
|
Vrednostni papir, ki se glasi na določeno število enot premoženja vzajemnega sklada. Lahko je neprenosljiv (in se glasi na ime vlagatelja) ali pa je prenosljiv, kar omogoča trgovanje s točkami sklada tudi na borzi.
|
Investicijski kupon
|
Vrednostni papir, ki se glasi na eno ali več enot, na katere je razdeljen vzajemni sklad. Po naši zakonodaji se investicijski kupon glasi na ime in ni prenosljiv.
|
Investicijski sklad
|
Ime za kolektivno obliko vlaganja v vrednostne papirje ali drugačne vrste naložb. Pojem v slovenski terminologiji vključuje dve pravnoformalni obliki: vzajemni sklad in investicijsko družbo (id).
|
Investicijsko svetovanje
|
Dejavnost oddelkov oz. služb organiziranih v posameznih bankah in v borzno-posredniških družbah, ki se ukvarjajo s svetovanjem investitorjem glede njihovih naložb v različne premoženjske oblike.
|
Investitor
|
Oseba, ki svoja sredstva dolgoročno investira (nalaga) v vrednostne papirje ali v druge kapitalske naložbe.
|
ISIN koda (angleško: International Securities Identification Number)
|
Enolična oznaka vrednostnega papirja (delnice, obveznice, vzajemnega sklada...), ki je po mednarodnem standardu ISO 6166 sestavljena iz dveh črk, ki predstavljata državo izdajatelja, ter dodatnih 10 cifer. Po pooblastilu Association of National Numbering Agencies (ANNA) je za dodeljevanje ISIN kod v Sloveniji pristojna KDD - Centralna klirinško depotna družba.
|
Izdaja
|
Predstavlja vse nove vrednostne papirje določene vrste, ki jih ekonomski subjekt izda v določenem trenutku in jih v določenem časovnem obdobju želi prodati na finančnem trgu.
|
Izdajatelj vrednostnega papirja
|
Pravna oseba (pretežno delniška družba) ali javnopravna institucija, ki izda vrednostne papirje. Izdajatelj je lahko država, javni zavod (PTT, železnice), občine, banke, podjetja ...
|
Izplačilni sklad (nemško: ausschuettend)
|
Vzajemni sklad, ki imetnikom točk izplačuje doseženi dobiček ali del prihodkov (npr. prejete obresti ali prejete dividende).
|
Izstopna provizija
|
Plačilo družbi za upravljanje ob izstopu iz sklada (prodaji investicijskih kuponov).
|
Izstopni stroški
|
Stroški, ki jih zaračuna družba za upravljanje vlagatelju ob prodaji enot vrednosti premoženja.
|
Izvedeni finančni instrumenti (derivativi)
|
Naložbene oblike, katerih cena je posredno ali neposredno odvisna od cen vrednostnih papirjev, indeksov, valut, blaga, obrestnih mer... Sem prištevamo opcije, standardizirane terminske pogodbe, nakupne bone in drugo.
|
Izvleček prospekta
|
Povzetek najpomembnejših podatkov iz prospekta vzajemnega sklada, ki ga kdorkoli lahko kadarkoli dobi pri družbah za upravljanje in njihovih pogodbenih partnerjih. Pri tujih skladih se ta dokument običajno imenuje skrajšani ali poenostavljeni prospekt.
|
Kapitalski dobiček
|
Kapitalski dobiček ustvarimo, če vrednostni papir prodamo po višjem tečaju, kot smo ga kupili. O nerealiziranem kapitalskem dobičku pa govorimo takrat, ko se je cena sicer dvignila, vendar še nismo prodali.
|
Kapitalski dobiček
|
Dobiček, ki se realizira ob prodaji določenega vrednostnega papirja, ko je prodajni tečaj višji od nakupnega.
|
KDD - Klirinško depotna družba
|
Družba, ki kot prva in edina ustanova v Sloveniji združuje posle zbirne hrambe vrednostnih papirjev, ugotavljanja in izpolnjevanja obveznosti iz poslov z vrednostnimi papirji ter vodenja centralnega registra imetnikov nematerializiranih vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji.
|
Knjigovodska vrednost delnice (book value)
|
Vrednost delnice, ki se izračuna iz podatkov iz bilance stanja delniške družbe kot razmerje med lastniškim kapitalom in številom izdanih delnic delniške družbe.
|
Konverzija
|
Pretvorba vplačanega zneska (nakazila na denarni račun vzajemca) v točke sklada (enote premoženja). Ponavadi poteka po neznani vrednosti, s kratkim časovnim zamikom od dneva dejanskega nakazila.
|
Kotacija
|
Izvorno izraz pomeni sklep borze o sprejemu novega vrednostnega papirja v trgovanje. Pogovorno se uporablja v deležniški obliki. Primer: kotirajoče delnice so tiste, ki so uvrščene v borzno trgovanje.
|
Kotacija
|
Pomeni sklep borze o sprejemu novega vrednostnega papirja v trgovanje in v uradno borzno tečajnico.
|
Kratkoročni vrednostni papirji
|
To so vrednostni papirji, za katere se uporablja tudi izraz vrednostni papirji denarnega trga. Zanje je značilen kratek rok dospelosti od 1-12 mesecev.
|
Kreditna sposobnost
|
Sposobnost in pripravljenost vračanja najetih kreditov in plačevanja pripadajočih obresti.
|
Kreditno tveganje
|
Tveganje nesposobnosti vračila ali nepopolnega vračila dospelih kreditnih zneskov in obresti s strani dolžnika.
|
Krovni sklad (angleško: umbrella fund)
|
Pravnoformalni način organiziranosti, ki v zakonodajah nekaterih držav omogoča delovanje več ločenih podskladov znotraj ene same pravne osebe. Najbolj znani taki obliki sta luksemburški SICAV (takšna sta denimo SGAM fund in KD DeLux) ter FCP (takšen je denimo Eurizon Capital (prej Sanpaolo IMI AM)).
|
Kupon
|
Oznaka za sestavni del vrednostnega papirja, ki nosi označbo donosa za posamezno izplačilo bodisi obresti bodisi dividend.
|
Lastniški kapital
|
Predstavlja neto aktivo podjetja. Denar ali druga sredstva, ki jih v podjetje ob ustanovitvi trajno naložijo lastniki, preneseni dobički ter dodatna povečanja kapitala (z izdajo delnic ali s povečanjem lastniških deležev).
|
Letno poročilo
|
Poročilo o poslovanju sklada (ali delniške družbe) v preteklem poslovnem letu. Vsebuje računovodske izkaze, pojasnila k izkazom, portfelj sklada ob koncu obdobja in drugo. Po zakonu ga mora obvezno pregledati neodvisni revizor.
|
LIBOR (angleško: London Inter Bank Offered Rate)
|
LIBOR je referenčna medbančna obrestna mera za posamezno valuto. Po njej so banke na londonskem trgu pripravljene plasirati posamezno valuto. V Sloveniji se uporablja na primer pri posojilih v švicarskih frankih.
|
Likvidnost ali unovčljivost
|
Možnost, da neko naložbo kadar koli v kratkem roku unovčimo oziroma dobimo zanjo denar. Za točke vzajemnih skladov običajno velja, da so popolnoma likvidne, saj se jih da kadarkoli unovčiti pri upravljalski družbi. Če pa gre za vrednostne papirje na borzi, potem je likvidnost spremenljiva in je stvar tega, kakšno je na kakšen dan povpraševanje po posameznem papirju.
|
Lombardni kredit
|
Posojilo, pri katerem za zavarovanje služi zastavna pravica na premičnem premoženju, na primer vrednostnih papirjih.
|
Lot
|
Enota za trgovanje z vrednostnimi papirji. Na ljubljanski borzi je to ponavadi ena delnica (oz. njen najmanjši apoen). Velikost lota je pri vrednostnih papirjih precej odvisna od vrednosti samih vrednostnih papirjev in od kupne moči investitorjev v določenem gospodarstvu.
|
M&A (mergers & acquisitions)
|
Izraz, ki označuje proces združitve in prevzemov podjetij. Ponavadi gre pri združitvi podjetij za prijateljsko navezo med podjetji z namenom skupnega upravljanja podjetij. Pri prevzemih podjetij pa gre tudi lahko za sovražne prevzeme, kjer se izvede nakup večine delnic podjetja, ki je predmet prevzema.
|
Medvedji trg
|
Trg, kjer obstaja trend padanja tečajev.
|
Mešani sklad (angleško: balanced fund,nemško: Gemischte Fonds)
|
Takšen sklad vlaga tako v delnice kot tudi v obveznice in druge dolžniške naložbe. Včasih ga imenujemo tudi uravnoteženi ali kombinirani sklad. Nekateri mešani skladi imajo v prospektu fiksno določeno razmerje med vrstami naložb, pri drugih pa se razmerje spreminja.
|
Nakupna opcija
|
Izveden vrednostni papir, s katerim se izdajatelj zaveže, da bo znotraj v pogodbi določenega obdobja in po vnaprej določeni ceni lastniku opcije prodal predmet opcijske pogodbe.
|
Nakupni bon (angleško: warrant)
|
Nakupni bon je vrednostni papir, na podlagi katerega lahko imetnik v določenem obdobju in na določen datum kupi določeno količino delnic po določeni ceni.
|
Naložbena politika
|
Struktura razpršitve naložb med različne finančne instrumente, odvisno od časa naložbe in nagnjenosti k tveganju.
|
NASDAQ
|
The National Association of Securities Dealers Automated Quotation system: računalniški sistem državnega združenja ameriških borznih posrednikov, ki omogoča trgovanje predvsem z vrednostnimi papirji, ki ne kotirajo na borzah.
|
Navadne delnice
|
Delnica, ki prinaša pravico do odločanja v delniški družbi, preostanka dobička in preostanka likvidacijske mase, potem ko so poplačani vsi ostali upniki in prednostni delničarji.
|
Nepremičninski sklad
|
Odprt ali zaprt investicijski sklad, ki nalaga pretežno v nepremičnine (zemljišča, stanovanjske ali poslovne objekte). Slovenski zakon o investicijskih skladih jih ne pozna in v Sloveniji jih trenutno (februar 2007) še ni. Poleg skladov, ki vlagajo direktno v nepremičnine, obstajajo tudi takšni, ki vlagajo v delnice nepremičninskih investicijskih družb.
|
Nikkei 225
|
Delniški indeks, ki vsebuje 225 delnic največjih japonskih podjetij.
|
Nove delnice
|
Dodatne delnice, ki jih podjetje izda za povečanje delniškega kapitala. Stari delničarji imajo ponavadi prednostno pravico do nakupa delnic novih izdaj, ki so običajno izenačene s starimi delnicami.
|
Obračunski dan
|
Dan, za katerega je bila izračunana vrednost enote premoženja (VEP) vzajemnega sklada. Dan, ko družba za upravljanje izračunano vrednost tudi objavi, je lahko enak obračunskemu dnevu ali pa se pojavlja zamik enega ali več delovnih dni.
|
Obrat portfelja
|
Obrat naložb je razmerje med skupnim obsegom prodaj naložb sklada in povprečno vrednostjo sredstev v koledarskem letu. Je merilo aktivnosti upravljanja premoženja. Bolj kot je upravljanje aktivno, višji je obrat. Tako denimo letni obrat v višini 0 pomeni povsem pasivno upravljanje (upravljalec je nakupil papirje in jih potem pustil pri miru), letni obrat v višini 3x letno pa pomeni visoko aktivno upravljanje premoženja.
|
Obresti
|
Cena denarja, ki jo mora posojilojemalec plačati posojilodajalcu za kapital, posojen v obliki denarja.
|
Obrestna mera
|
V odstotkih izražena cena za posojeni denar. Pri dolžniških vrednostnih papirjih, denimo obveznicah, se nanaša na nominalno vrednosti in ne na tržno. Če kupite obveznico po borzni ceni, ki je višja od nominalne, bodo obrestni kuponi prinašali nižji procentualni donos na vložena sredstva, kot bi sklepali po nominalni obrestni meri obveznice - in obratno.
|
Obrestna mera
|
Cena kredita oz. cena, ki jo mora kreditojemalec plačati za uporabo prihrankov nekoga drugega. Izražena je v odstotkih od vrednosti kredita.
|
Obveznica
|
Zadolžnica v obliki dolgoročnega dolžniškega vrednostnega papirja, običajno izdanega v serijah, s katero se izdajatelj zaveže odplačati glavnico in obresti na določene prihodnje datume.
|
Obvezniški sklad
|
Investicijski sklad, ki vlaga pretežno v obveznice. V Sloveniji imajo ti skladi ponavadi več kot 70 odstotkov obveznic. Za obvezniške sklade je sicer značilno manjše nihanje vrednosti točke kot pri delniških, vendar pa to nikakor ne pomeni, da ni mogoče imeti izgube.
|
Odprti sklad
|
Investicijski sklad, pri katerem družba za upravljanje vlagateljem zagotavlja odkup njihovih enot premoženja (ali delnic) - kadarkoli in po trenutni vrednosti točke. Nasprotje temu je "zaprti" sklad, ponavadi investicijska družba, pri kateri tega mehanizma ni.
|
Opcija (angleško: option)
|
Opcija je pogodbeno razmerje, ki daje kupcu opcije pravico - ne pa tudi obveznosti - da kupi (call opcija) ali proda (put opcija) določen znesek oziroma količino neke druge naložbene oblike po vnaprej dogovorjeni pogodbeni ceni (exercise price) na natančno dogovorjeni dan dospetja (evropski tip opcije) oziroma katerikoli dan pred njim ali na dan dospetja (ameriški tip opcije).
|
P/B kazalnik (angleško: price to book ratio)
|
Količnik med tržno ceno delnice in knjigovodsko vrednostjo delnice.
|
P/E kazalnik (angleško: price to earnings ratio)
|
Količnik med trenutno ceno delnice in dobičkom na delnico. Običajno se pri navajanju tega podatka govori tudi o tem, na katero obdobje se nanaša dobiček na delnico, uporabljen za izračun - v tujini so pogosto v uporabi P/E na podlagi še ne dejansko objavljenih, temveč le pričakovanih dobičkov podjetij.
|
PIX
|
Indeks (posebnih) investicijskih skladov na ljubljanski borzi prikazuje gibanja tečajev delnic investicijskih družb (idov). Indeks je ponderiran s celotno tržno kapitalizacijo delnic, izračunava pa se po enaki osnovni formuli kot indeks SBI 20.
|
Plačilni agent
|
Ta pojem nastopa v zvezi s trženjem skladov tujih družb v Sloveniji. Vlogo plačilnega agenta opravlja domicilna (slovenska) banka. Prek njenih računov potekajo vplačila v tuje sklade in izplačila iz njih. Obenem tudi poroča Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP).
|
Podsklad (fr. compartment)
|
Sestavni del krovnega sklada. Premoženje posameznega podsklada je znotraj istega krovnega sklada ločeno od drugih podskladov in ima lastno naložbeno politiko. Običajno upravljavec krovnega sklada nudi ugodne pogoje za prestop med podskladi.
|
Podupravljavec (angl. investment adviser, investment manager)
|
Družba za upravljanje lahko storitev upravljanja premoženja (delno ali v celoti) na svojo odgovornost prenese na podizvajalca, ki potem upravlja celoten portfelj ali pa le del
|
Pokojninski sklad
|
Naložbeni sklad, v katerem se praviloma varčuje več let in kamor se zbirajo sredstva varčevalcev za zagotovitev sredstev za pokojnino oz. dodatek k pokojnini. Pokojninski sklad je lahko oblikovan kot vzajemni sklad ali kot pokojninska družba.
|
Polletno poročilo
|
Poročilo o poslovanju sklada (ali delniške družbe) v prvi polovici poslovnega leta. Vsebuje podobne podatke kot letno poročilo, vendar je manj obsežno in ni revidirano.
|
Popolni zakladni sklad (nemško: vollthesaurierend)
|
Vzajemni sklad, ki ne izplačuje dobička, pač pa ga reinvestira, tako da povečuje vrednost točke, obenem pa tudi nima davčnega odtegljaja. Pri tujih skladih velja, da je ta oblika namenjena davčnim nerezidentom (torej pri avstrijskih skladih za nerezidente Avstrije). Delovanje na način popolnega zakladnega sklada pa je značilno tudi za ogromno večino vzajemnih skladov domačih družb.
|
Portfelj
|
Finančno premoženje, predvsem v različnih vrednostnih papirjih, ki jih imata v lasti posameznik ali podjetje. Pri oblikovanju portfelja se z razpršenostjo naložb v različne vrednostne papirje skuša čim bolj zmanjšati tveganje. Portfelj lahko investitor upravlja sam, pogosto pa upravljanje zaupa posebnim finančnim svetovalcem - upravljalcem portfelja.
|
Potrdilo o vlogi (angleško: certificate of deposit)
|
Vrsta depozitne vloge pri banki. Dokumentirana je s posebnim potrdilom, ki je lahko predmet trgovanja in se šteje za vrednostni papir denarnega trga.
|
Pranje denarja
|
Ravnanje, s katerim se prikriva izvor denarja ali premoženja, pridobljenega s kaznivim dejanjem.
|
Prednostne delnice
|
Delnica, ki običajno ne nosi pravice do odločanja v delniški družbi, njena dividenda pa je običajno nespremenljiva in izplačana pred dividendami navadnih delnic.
|
Premija
|
Razlika med nominalno vrednostjo vrednostnega papirja in njegovo višjo tečajno vrednostjo, izraženo običajno v odstotkih od nominalne vrednosti.
|
Presihajoči sklad
|
Sklad, ki ga oblikuje izdajatelj, ki je izdal obveznice, katerih glavnica dospe v celoti na isti dan (na dan dospetja). V njem postopno zbirajo sredstva za odplačilo dospelih obveznic.
|
Prevzem
|
Sklad, ki ga oblikuje izdajatelj, ki je izdal obveznice, katerih glavnica dospe v celoti na isti dan (na dan dospetja). V njem postopno zbirajo sredstva za odplačilo dospelih obveznic.
|
Primarni trg
|
Finančni trg, kjer se trguje z novimi izdajami finančnih oblik.
|
Prospekt (za javno ponudbo investicijskih kuponov)
|
Najpomembnejši dokument vsakega vzajemnega sklada. Vsebuje vse podatke o skladu, potrebne za odločanje potencialnih vlagateljev (naložbeno politiko, stroške, pretekle donose, opis postopka nakupa in prodaje točk...). Družbe za upravljanje so ga dolžne vsako leto osvežiti.
|
Prosti trg
|
Poseben segment trgovanja na Ljubljanski borzi, kjer so pogoji za sprejem manj zahtevni, kot za sprejem v kotacijo.
|
Provizija
|
Znesek, ki ga mora stranka plačati za izpolnitev naročenega posla. Provizije borznih posrednikov pri nas niso enotno določene, pač pa so odvisne od več dejavnikov.
|
PTR
|
Stopnja obrata naložb vzajemnega sklada (Portfolio Turnover Rate). PTR je kazalec, ki meri aktivnost upravljanja premoženja vzajemnega sklada. Višji kot je odstotek, bolj je upravljanje premoženja aktivno, in večji so posledično transakcijski stroški, ki se plačujejo iz sredstev vzajemnega sklada.
|
Razdelitev delnic
|
Do razdelitve ene delnice na več delnic pride takrat, ko borzni tečaj neke delnice doseže tako visoko raven, da je zaradi tega z njo trgovanje oteženo.
|
Razpršitev tveganja
|
Razpršitev tveganja se doseže z razpršitvijo naložb med različne finančne instrumente, geografske regije in posamezne sektorje.
|
REIT sklad (angleško: Real Estate Investment Trust)
|
Ameriška pravno-formalna oblika nepremičninske investicijske družbe.
|
Revizor (angleško: independent authorised auditor)
|
Pooblaščena oseba iz neodvisne revizijske družbe, ki pregleduje letna poročila in poslovanje vzajemnih skladov in družb za upravljanje in o njih podaja svoje mnenje.
|
S & P
|
Standard and Poor's Corporation je ameriška agencija, ki ocenjuje kreditno tveganje obveznic in jih na podlagi tega ustrezno razvršča in označuje. S&P ima 8 stopenj, pri čemer je najbolj kakovostna obveznica označena z oznako AAA.
|
S&P 500
|
Delniški indeks 500 največjih ameriških podjetij, ki ga izračunava Standard & Poor's.
|
S&P ocena (rating)
|
Kvalitativna ocena sklada. Upošteva pretekle rezultate, konsistentnost nadpovprečnih donosov in kakovost dela družbe za upravljanje.
|
S&P uvrstitev (rank)
|
Kvantitativna ocena sklada. Na podlagi rezultatov v preteklih 36 mesecih upošteva uvrstitev sklada znotraj skupine primerljivih skladov
|
SBI 20
|
Vodilni borzni indeks ljubljanske borze. Zagotavlja zbirno in jedrnato informacijo o gibanju tečajev največjih in najlikvidnejših delnic v borzni kotaciji ("blue chip" indeks). Indeks SBI 20 je cenovni (price) indeks, kar pomeni, da ne vključuje dividend. Sestava indeksa SBI 20 je tehtana s tržno kapitalizacijo delnic v prostem obtoku. Na ta način imajo večji vpliv na gibanje vrednosti indeksa delnice z višjo tržno kapitalizacijo, ki ni v rokah strateških lastnikov. Udeležba posamezne delnice v indeksu je omejena na deset odstotkov.
|
Sekundarni trg
|
Del finančnega trga, na katerem se trguje z že izdanimi vrednostnimi papirji: del sekundarnega trga je tudi borza vrednostnih papirjev.
|
Sharpov količnik
|
Mera za donosnost nekega portfelja ob upoštevanju tveganosti. Visoka vrednost količnika pomeni, da je bila dosežena donosnost visoka glede na prevzeto tveganje. Izračun količnika: (povprečna letna donosnost - donosnost netvegane naložbe ) / povprečna letna standardna deviacija.
|
SICAV (francosko: société d`investissement à capital variable)
|
Investicijska družba s spremenljivim kapitalom. Korporativna oblika (pravna oseba) vzajemnega sklada po luksemburškem pravu. Je med najbolj razširjenimi v Evropi. Najpogosteje uporablja strukturo krovnega sklada z več različnimi, ločeno upravljanimi podskladi.
|
Sistematično tveganje
|
Tisto tveganje portfelja, ki ga ni moč odpraviti z razpršitvijo naložb, ker je lastno že samemu trgu, na katerem izbiramo posamezne naložbe.
|
Sklad skladov (angleško: fund of funds, nemško: Dachfonds)
|
Vzajemni sklad, ki večino sredstev vlaga ne v posamezne delnice, obveznice itd., temveč v investicijske kupone oziroma enote premoženja drugih vzajemnih skladov in/ali delnice investicijskih družb.
|
Skrbniška banka (angleško: custodian bank)
|
Banka, ki zagotavlja dodatno varovanje interesov lastnikov sklada in nadzoruje delo družbe za upravljanje.
|
Standardni odklon (standardna deviacija)
|
Pojem iz statistike, ki se uporablja tudi pri ocenjevanju tveganja portfelja. To je merilo za odstopanje (disperzijo) podatkov od njihovega povprečja. Standardni odklon donosnosti je najpogostejši kazalnik za oceno sistematičnega in nesistematičnega tveganja. Visok standardni odklon pomeni visoko spremenljivost donosov: takrat govorimo o tem, da je naložba tvegana.
|
Stroški poslovanja vzajemnega sklada
|
Stroški poslovanja sklada sicer vplivajo na vlagateljev donos, vendar so vključeni v izračunano vrednost točke in se v nasprotju z vstopno / izstopno provizijo ne zaračunavajo posebej vlagateljem. Med te stroške spadata upravljalska in skrbniška provizija ter različni drugi stroški, katerih uvrstitev v breme sklada dovoljuje zakonodaja.
|
SWIFT
|
Računalniški sistem za prenos finančnih sporočil med bankami in drugimi finančnimi organizacijami. SWIFT (Society for Worldwide Interbank Financial Telecommunications) se včasih uporablja kot sinonim za BIC kodo.
|
Špekulacije
|
Ravnanje, ki je usmerjeno v pridobitev dobička na podlagi pričakovanih cenovnih razlik, posebej pri vrednostnih papirjih, devizah, nepremičninah, itd. Pri padajočih borznih tečajih špekulant kupuje vrednostne papirje v prepričanju, da bo tečaj v prihodnje narasel, in nasprotno. Špekulacija ne samo da poživlja borzno trgovanje, temveč hkrati tudi izboljšuje prometnost vrednostnih papirjev.
|
Tečaj
|
Tržna cena vrednostnega papirja, s katerim se trguje na borzi.
|
Tečajna, tržna vrednost
|
Vrednost nekega vrednostnega papirja, določena na osnovi borznega tečaja.
|
Tečajnica
|
Po koncu trgovanja se na borzi izdela tečajnica, ki je uradni dokument in ga borza dnevno objavlja na podlagi doseženih tečajev in prometa.
|
Tehnična analiza
|
Analiza preteklih cenovnih gibanj posameznega vrednostnega papirja z namenom odkrivanja zakonitosti tega gibanja.
|
Dolgoročni vrednostni papirji
|
Vrednostni papirji, pri katerih se pravice iz njih uresničujejo dalj kot eno leto. Sem prištevamo običajno obveznice in delnice.
|
Temeljna analiza
|
Analiza tržne podcenjenosti ali precenjenosti naložb v podjetja, ki temelji na "temeljnih" faktorjih vrednosti naložb (promet, dobiček, likvidnost…).
|
TER (angleško: total expense ratio)
|
Kazalnik, ki izraža celotne stroške poslovanja vzajemnega sklada. Izražen je v odstotkih, nanaša pa se na obdobje zadnjih 12 mesecev.
|
Terciarni trg
|
Uveljavljen zlasti v ZDA. Je trg, na katerem se z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na borzi, trguje mimo borze.
|
Terminska pogodba (standardizirana) (angleško: futures contract)
|
Terminska pogodba je pogodba med kupcem in prodajalcem o zamenjavi dobrine (valute, blaga itd.) na točno določen datum v prihodnosti po vnaprej znani ceni. Med finančne terminske pogodbe spadajo valutne pogodbe, pogodbe na obrestno mero, na borzni indeks itd. S standardiziranimi terminskimi pogodbi - takšnimi, pri katerih so poenoteni datumi izvedbe, količine, izvršilne cene - se lahko trguje na borzi.
|
Terminski posli
|
Vrsta poslov, pri katerih sledi izpolnitev iz pogodbe v roku in pod pogoji, določenimi ob sklenitvi posla. Ena izmed vrst terminskih poslov so tudi posli z opcijami na vrednostne papirje.
|
Točka vzajemnega sklada
|
Enota, na katere je razdeljeno premoženje sklada (obračunska enota).
|
TOM (temeljna obrestna mera)
|
Letna obrestna mera za denarne obveznosti v Sloveniji, ki je svojčas, v obdobju višje inflacije, zagotavljala ohranitev njihove realne vrednosti. Izračunavala jo je Banka Slovenije, sedaj to počne Statistični urad RS.Z Zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti je junija 2003 prenehala veljati, razen za obveznosti in terjatve, nastale pred uveljavitvijo zakona.
|
Tranša (nemško Tranche)
|
Tranše so različice istega vzajemnega sklada, ki se med seboj razlikujejo le po izplačilu dobička (izplačevanje ali reinvestiranje), po davčnem odtegljaju, po provizijah ali kaki drugi lastnosti. Vsaka tranša sklada ima svojo ISIN številko.
|
Trend
|
Osnovna smer razvoja določenega pojava (npr. gibanja tečaja določenega vrednostnega papirja v nekem obdobju).
|
Trg kapitala
|
Del finančnega trga za dolgoročne finančne oblike, npr. dolgoročne kredite in lastniški kapital. Preko trga kapitala zbirajo podjetja večji del sredstev za dolgoročno financiranje svojih investicij.
|
Tržna kapitalizacija
|
Vrednost podjetja, ki se izračuna na ta način, da se pomnoži število izdanih delnic s trenutnim tečajem teh delnic na trgu.
|
Tveganje
|
Nezmožnost, da bi pravilno napovedali prihodnji tok dogodkov.
|
Uporaba dobička
|
Vzajemni skladi se razlikujejo po tem, ali ustvarjeni dobiček letno izplačajo vlagateljem v obliki dividend (izplačilni) ali pa ga reinvestirajo (zakladni) in se s tem povečuje vrednost točke. Tuji skladi imajo pogosto več različic istega sklada glede na uporabo dobička, v Sloveniji pa zdaleč prevladujejo skladi, ki ne izplačujejo dobička, temveč ta v celoti povečuje vrednost točke.
|
Upravljalec premoženja
|
Strokovnjak, ki v skladu z naložbeno politiko sprejema naložbene odločitve z namenom oplemeniti premoženje vlagatelja.
|
Upravljalska provizija
|
Provizija, ki jo zaračuna upravljalec premoženja za svoje delovanje in delovanje vzajemnega sklada. Višina upravljalske provizije je odvisna od načina upravljanja sklada, v splošnem pa se za slovenske sklade giblje med pol in tremi odstotki.
|
Valutno tveganje
|
Tveganje spremembe medvalutnih razmerij, ki lahko povzroči spremembo vrednosti premoženja sklada, kadar ima ta naložbe, nominirane v drugih valutah.
|
Valutno tveganje
|
Tveganje zaradi valutnih nihanj, ki nastopi v trenutku, ko investitor kupi vrednostni papir ali pa opravi transakcijo s finančnim instrumentom, ki ni denominiran v valuti investitorjeve države.
|
Varčevalni načrt (izgradni načrt, nemško: Sparplan, angleško: savings plan)
|
Zaveza vlagatelja, da bo varčeval v določenem obdobju oziroma da bo vplačal določen znesek v vzajemni sklad. Pri katerem se ponavadi celota ali večina vstopne provizije, ki bi pripadala predvidenim vplačilom, vplača vnaprej glede na predvideno celotno vsoto vplačil v varčevalnem obdobju. Vlagatelj je tako lahko deležen nižje stopnjo provizije, kot bi veljala sicer. Varčevalni načrt je lahko aktualen predvsem takrat, ko so posamezna vplačila majhna.
|
VEP
|
Vrednost enote premoženja ali vrednost točke. Izračuna se kot količnik med čisto vrednostjo sredstev sklada in številom točk sklada v obtoku. (Po slovenski zakonodaji: vrednost sredstev na tekoči dan in število točk na prejšnji obračunski dan.)
|
Volatilnost ali nihajnost
|
Statistična mera za verjetnost, da cena (delnice ali točke sklada) v kratkem času močno zraste ali pade. Izražena je z varianco ali s standardno deviacijo. Merilo za relativno volatilnost delnice glede na celoten trg oziroma izbrani indeks se imenuje beta.
|
Vrednostni papir
|
Listina, ki vsebuje določene premoženjske pravice, ki tako postanejo prenosljive. Na splošno ločimo stvarnopravne vrednostne papirje (skladiščnica, nakladnica, itd.), dolžniške vrednostne papirje (obveznice, čeki, menice) in lastniške (članske) vrednostne papirje (delnice). Poleg tega poznamo še mešane oblike vrednostnih papirjev (zamenljive obveznice, dividendne obveznice) in izvedene vrednostne papirje (opcije).
|
Vstopna provizija
|
Plačilo družbi za upravljanje, ki se obračuna in odšteje ob vsakem vplačilu (nakupu) investicijskega kupona (razen kadar gre vplačila v okviru varčevalnega načrta).
|
Vstopni stroški
|
Stroški, ki jih družba za upravljanje zaračuna vlagatelju ob nakupu enot premoženja sklada.
|
Vzajemni sklad (VS)
|
Odprti investicijski sklad - združeno premoženje večjega števila oseb, ki ga upravlja posebno podjetje (družba za upravljanje) z namenom oplemenititi zaupana sredstva. Da upravljavec zagotovi čim boljše razmerje med donosnostjo in varnostjo, je premoženje sklada razpršeno v večje število vrednostnih papirjev in drugih naložb.
|
WKN
|
Starejša identifikacijska oznaka posameznega vrednostnega papirja (delnice, obveznice, sklada...), ki se še vedno uporablja v Nemčiji. V zadnjem času jo postopno nadomešča mednarodno uveljavljena ISIN koda.
|
Zakladna menica
|
Kratkoročni dolžniški vrednostni papir, katerega izdajatelj je država (zakladnica, ministrstvo za finance, centralna banka) in je zaradi državne garancije praktično netvegan.
|
Zakladni sklad (nemško: thesaurierend)
|
Vzajemni sklad, ki ne izplačuje letno doseženega dobička vlagateljem, ampak ga reinvestira in s tem povečuje vrednost točke.
|
Zaščita (Hedging)
|
Izraz za delno ali popolno zavarovanje pred sedanjimi ali prihodnjimi tečajnimi, obrestnimi in kombiniranimi finančnimi in drugimi tveganji. Gre za uporabo različnih instrumentov za dosego omenjenega cilja.
|
Združenje družb za upravljanje
|
Stanovska organizacija slovenskih družb za upravljanje, ki predstavlja interese te gospodarske panoge. V Sloveniji je to ZDU-GIZ.
|
ZISDU-1
|
Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (v velja od leta 2003) je temeljni predpis, ki ureja poslovanje slovenskih investicijskih skladov.
|
Amortizacija
|
Je postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v produkcijskem procesu: postopni odpis vrednosti osnovnih sredstev; postopno odplačevanje dolgoročnega posojila; pravna razveljavitev vrednostne listine
|
Anticipativna metoda
|
Način obračunavanja obresti, ko se le-te plačujejo kreditodajalcu na začetku obdobja, za katerega se obresti računajo.
|
Aplikacija
|
Komisijski borzni posel, pri katerem borzni posrednik poveže dve svoji stranki, ki imata naročilo za nakup oziroma prodajo enake količine istega vrednostnega papirja po enakem tečaju, in za stranki posel tudi sklene. Na ta način sklenjeni posel borzni posrednik borzi le prijavi. V okviru BIS lahko borzni posrednik opravi aplikacijo le pod pogojem, da je aplikacijski tečaj v mejah med najboljšim nakupnim in prodajnim tečajem v trenutku opravljanja aplikacije.
|
Bilanca stanja
|
Računovodski izkaz premoženja, ki prikazuje sredstva, obveznosti in kapital lastnikov podjetja v določenem trenutku.
|
BIS
|
Borzni informacijski sistem je elektronski sistem poslovanja na Ljubljanski borzi, ki omogoča avtomatizacijo ključnih dejavnosti borze. BIS je sestavljen iz petih modulov, ki poleg elektronskega trgovanja med člani borze omogočajo še avtomatizacijo denarne poravnave in poravnave vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi, pregled baze podatkov o izdajateljih vrednostnih papirjev in baze podatkov o borznih posrednikih Ljubljanske borze.
|
Dekurzivna metoda
|
Način obračunavanja obresti, ko se te plačujejo kreditojemalcu na koncu obdobja, za katerega se obresti računajo.
|
Denarni tok
|
Denarni prejemki in izdatki ekonomskega subjekta. Analiza denarnega toka ekonomskega subjekta se uporablja kot element opredelitve njegove finančne moči in likvidnosti.
|
Denarni trg
|
Finančni trg za kratkoročne finančne oblike. Obrestne mere trga denarja se oblikujejo na podlagi ponudbe in povpraševanja in so različne glede na rok dospelosti. Posli denarnega trga služijo bančni likvidnostni politiki in s tem preskrbi denarja za gospodarstvo. Bistveno vlogo na tem trgu igra centralna banka. Za vrednostne papirja trga denarja se običajno predvsem zakladne menice blagajniški zapisi in komercialni zapisi. To trgovanje se večinoma odvija preko medbančnega poslovanja.
|
Deviza
|
Imetje domačih bank pri tujih bankah, lahko pa tudi vsaka terjatev do tujine, ki se glasi na tujo valuto.
|