Francoska finančna ministrica Christine Lagarde je danes naznanila, da se bo potegovala za mesto direktorice Mednarodnega denarnega sklada (IMF), potem ko ji je podporo obljubilo več evropskih držav. Med njimi sta tudi Nemčija in Velika Britanija, po navedbah Francozov pa naj bi njeno kandidaturo podprla tudi Kitajska.
Lagardova je svojo kandidaturo napovedala danes na novinarski konferenci v Parizu "po tehtnem premisleku", poročajo tuje tiskovne agencije. "Če bom imenovana, bom v mesto vložila vse izkušnje kot odvetnica, ministrica, menedžerka in ženska," je dejala.
S svojo kandidaturo želi doseči najširši možni konsenz
Francoska ministrica je ob tem nakazala, da se ne bo osredotočala zgolj na Evropo. "Finančna kriza ni prizanesla nobenemu območju," je poudarila in dodala, da želi za svojo kandidaturo doseči najširši možni konsenz.
Ima pa kandidatura Christine Lagarde eno hibo, in sicer njeno domnevno zlorabo položaja, ki bi jo lahko pripeljala pred sodišče. Francoska ministrica naj bi leta 2008 obšla pravosodni sistem in poskrbela za sprejetje poravnave s francoskim poslovnežem in nekdanjim ministrom Bernardom Tapiejem. Ali se bo morala zaradi tega zagovarjati pred sodiščem, naj bi bilo znano sredi junija, Lagardova pa je danes novinarjem zatrdila, da ima v zvezi s tem "popolnoma mirno vest".
Da Lagardova izpolnjuje vsa merila za to, da bi lahko bila dobra direktorica IMF, je sicer v torek ocenil generalni sekretar Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) Angel Gurria. Nemška kanclerka Angela Merkel jo je ocenila za "izjemno in izkušeno osebo", podobno pa jo hvalijo tudi druge evropske države.
Lagardova velja za favoritinjo za naslednika Dominiqua Strauss-Kahna
Lagardova velja za favoritinjo za naslednika Francoza Dominiqua Strauss-Kahna, ki je s položaja odstopil po aretaciji zaradi obtožb spolnega napada sobarice v newyorškem hotelu. Če ji bo to uspelo, bo postala prva ženska na čelu IMF, potem ko se je odlično odrezala kot prva ženska finančna ministrica držav članic skupine najrazvitejših držav (G7).
Ugled ji je prinesla spretnost na mednarodnih pogajanjih o stabilizaciji svetovnega gospodarstva v času svetovne finančne krize. Prav tako je pomembno prispevala k sklenitvi dogovorov o pomoči IMF in EU močno zadolženim članicam območja z evrom Grčiji, Irski in Portugalski.
Vodila odvetniško pisarno, bila finančna ministrica, po izboru Forbes med najvplivnejšimi ženskami na svetu
55-letna Lagardova je kariero dolgo let gradila v ZDA, kjer je vodila odvetniško pisarno Baker & McKenzie v Chicagu. Z odličnim znanjem angleščine, neposrednim pristopom in pristno podobo je odlična za to, da hitro nadomesti Strauss-Kahna in se spopade s poglabljanjem evropske dolžniške krize, ocenjujejo tiskovne agencije.
Francoska finančna ministrica je postala leta 2007, potem ko je pred tem nekaj časa delala na področju mednarodne trgovine in kmetijstva. Na mestu finančne ministrice je bila sicer tudi tarča kritik, na primer takrat, ko je Francozom predlagala, naj se naraščajočim stroškom goriv izognejo s kolesarjenjem.
Leta 2009 jo je revija Forbes uvrstila na 17. mesto na lestvici najbolj vplivnih žensk, Financial Times pa jo je imenoval za najboljšo med finančnimi ministri EU. Mati dveh je bila sicer v mladih letih del francoske nacionalne ekipe v sinhronem plavanju, danes pa se ji nasmiha mesto direktorice IMF.
Države BRICS nasprotujejo kandidaturi
Njeni kandidaturi nasproti sicer stojijo tako imenovane države BRICS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južnoafriška republika), ki so se danes v skupni izjavi uprle nenapisanemu pravilu, da IMF vedno vodi Evropejec, medtem ko vodenje Svetovne banke pripada Američanu. Takšen dogovor "spodkopava legitimnost sklada", so menili.
Po njihovih besedah je finančna kriza v ZDA in Evropi pokazala potrebo po reformaciji institucij, kot je IMF, da bi sestava vodilnih organov bolje odražala vedno pomembnejšo vlogo hitro razvijajočih se držav v svetovnem gospodarstvu. Kljub temu naj bi po navedbah francoskih virov Kitajska že potrdila, da bi lahko podprla kandidaturo Lagardove.
